Matjaž Čuk: 4. decembra 2012, (98.) etapa Sotang (1610 m) - Share (2590 m)
Vodiču sem obljubil 1000 rupij nagrade ...
Salpa La (3349 m) je zadnji visoki prelaz na najini poti. Od reke Dudh Kosi do vrha je treba z vsemi vzponi in spusti premagati spoštljivih 3000 metrov višinske razlike. Danes se bova povzpela čim višje pod prelaz, jutri zgodaj zjutraj načrtujem vzpon nanj. Moje želje segajo še višje, vse do 4156 metrov visokega vrha Silicho peak. No, to je še daleč zato najprej vse lepo po vrsti ...
Začneva navzdol. Tristo metrov spusta imava do reke Honku Khola. Sliši se lepo. A ni. Realnost je čisto drugačna. Gor in dol, dol in gor. Kot jara kača se vleče ta pot do visečega mostu. Za piškavih tristo metrov višine sva potrebovala debele tri ure. Pa še po bližnjici sva šla. Vodiču sem obljubil 1000 rupij nagrade, če se bova izognila vasici Bung. Tod vodi glavna pot in v vasi je postaja, kjer je treba plačati narodni park Makalu. 3000 rupij, kolikor to stane, pa je zame kar čedna vsotica – za ta denar tu bivam in jem šest do sedem dni.
Vodič je odlično opravil svojo nalogo. Jaz pa obljube držim in jo bom izpolnil po koncu trekinga, v Kathmanduju.
Sedaj se začenja dolg strm vzpon. Brez usmiljenja, brez prekinitve. Odlično sva pripravljena, na vrhuncu moči. Če se mi je prve tri ure, ki jih nisem pričakoval, vleklo, pa je ta 700-metrski vzpon igrača. Z lahkoto opraviva z njim v slabi uri in pol.
Točno opoldne sva v vasi Gudel. Čas je za kosilo. Pošteno sva si ga zaslužila. Medtem, ko se v veliki šerpovski vasi martinčkava na soncu se za naju kuha dal bhat. Ha, ha, da bova zmogla še dve uri popoldanske poti ...
Tistih pet ur na dan, kot je bil moj načrt in želja, se je kar nekam izgubilo. Že dolgo hodiva vsak dan več in tudi današnji dan ne bo izjema. Še malce posediva na klopci pred hišo, nato pa pot pod noge. Tisto, kar piše v mojih zapiskih, da se pot nad vasjo položi, ne drži. Sploh marsikaj tam na papirju ne drži. Včasih se mi zdi, da si fantje ogledajo stvari zelo zviška, z aviona.
Strmo se vzpneva na greben nad vasjo. Nato vstopiva v gozd. Po dobri uri strmina le popusti. Sedaj prečiva širna pobočja. Veliko je ravnin z občasnimi strmejšimi odseki. Sredi pobočja je razpotje. Dve poti vodita odtod. Zgornja in spodnja. Katera je prava?
Vodič izbere spodnjo. Kot tolikokrat v življenju, napačno. Za kazen čez deset minut "plezava" čez grmovje proti vasi, sto metrov nad nama. Naporen zaključek dneva po sedemurni hoji!
Najin dom je zadnja hiša, čisto na vrhu vasi. Že videno? Ja, ničkolikokrat!
Večer je prijeten. Zunaj je mrzlo, mi pa se grejemo v kuhinji ob ognjišču, kjer se pripravlja večerja za vse.
Moja postelja nocoj je preprosta lesena klop. Kljub temu spim dobro.
Hoja 7 ur. Vreme sončno, cel dan. Temperatura zunaj 1,0 °C, v sobi 3,5 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Share (2590 m).
Matjaž Čuk