Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje Nepala - 096

Matjaž Čuk: 2. decembra 2012, (96.) etapa Salleri (2345 m) - Bogal (2150 m)
Hmm ... Razčistiti moram, kako naprej!

Kljub nemirni in neprespani noči sem zbujen že pred šesto. Nato poležavam v postelji. Moj telefon, ki je še včeraj delal, je danes brez signala. Sranje! Še ena težava več. Danes, ko bi ga nujno rabil, ne dela ...

Ob pol sedmih pride v sobo vodič. Izgleda slab, utrujen. Ni preveč zgovoren. Ve, da vem za njegove včerajšnje težave. Rad bi to kar nekam potlačil, želi da bi čimprej odšla na pot. Povem mu, da sem včeraj o vsem obvestil šefa agencije in da se moramo pogovoriti, kako naprej.

Oddideva navzdol v jedilnico na čaj. Tu še enkrat poskuša, da bi kar odšla. Vztrajam pri telefonskem pogovoru – želim imeti vse razčiščeno, če bova nadaljeva pot in se bo kaj zgodilo.

Nato le pokliče. Šefu razložim svoje pomisleke in mu nakažem, da stroškov, ki bi nastali z morebitnim zapletom zaradi vodičevih težav, nisem pripravljen plačati. Zdaj sva tu, na dokaj dostopnem kraju in on kot šef mora sprejeti odločitev in odgovornost o tem kdaj in s kom bom odšel naprej. Po dolgem razgovoru z vodičem mi predlaga, da bi nadaljevala pot. Meni je prav. Povedal sem jasno svoje mnenje in verjamem, da me je razumel.

Pred zajtrkom spakirava opremo in ob osmih odhajava naprej.

Pot naju vodi po razriti makadamski cesti, edini povezavi s Kathmandujem. 24-urna vožnja v prestolnico je vse prej kot udobna. A se ljudje na pritožujejo. Marsikateri Nepalec mora več dni hoditi do prvega džipa ali avtobusa.

Hoja je danes malce dolgočasa in naporna. V glavnem po ravnem kar je precej težje, predvsem za glavo, kot če bi hodila po razgibanem svetu. Nič se ne dogaja, ne delaš, samo avtomatično premikaš noge. Velike razdalje dajejo občutek neskončnosti, kot da ne boš nikoli prišel do cilja

Po dobri uri dolgočasne ceste ujameva bližnjico, ki naju v naslednje pol ure zaposli. Malce navzdol, čez potok in na drugi strani navzgor. Mimo nekaj hiš in velike šole. Srečava gručo radovednih otrok, ki z zanimanjem opazujejo čudnega tujca, ki je zašel v njihove kraje. Spet stopiva na cesto, ki naju v naslednji uri pripelje v vas Neli Bazar. Tu se ustaviva na kosilu.

Iz vasi se vzpneva na bližnje sedlo. Tu je križišče več cest in poti. Zapuščava cesto in zavijeva levo na greben. Po njem vodi lepa pot, ki se kmalu spremeni v ozko stezo, ki vodi rahlo navzgor med požetimi riževimi polji. Sledi dolg, malce naporen poševni vzpon proti gozdnem grebenu. Drevesa zgoraj se mi zdijo sprva zelo blizu, nato pa vedno bolj daleč. Pot se usmeri točno proti njim. Izrazitega sedla in značilnih molilnih zastavic, ki označujejo prelaz in so običajno vidna od daleč, ni.

Po skoraj dveh urah hoje iz vasi se pot položi in ovije okrog gozdnega slemena. Sedaj prečiva pobočje in se na koncu vzpneva na neizrazit rob. Dosegla sva današnjo najvišjo točko. Tu je majhna čistina, nekaj hiš in čudovit pogled na gore. Po petih urah hoje sva še vedno višje od današnjega izhodišča, mesta Salleri. Končno se bova le začela spuščati proti reki Dudh Kosi, ki leži le malo manj kot dva kilometra nižje. Jaz pa sem naivno mislil, da se bova danes le spuščala. Ja, poti so včasih precej bolj zapletene, kot si človek misli. Če je cilj nižje, to še ne pomeni, da greš samo navzdol.

Šele jutri opoldne bova dosegla reko. Do tja imava po moje še najmanj štiri ure hoje, raje več. Nekaj jo bova prehodila danes, večino jutri.

Sestop se začne položno. Pobočje se spušča v dolino v številnih dolgih terasah. Vsak košček zemlje, ki je kolikor toliko raven je tu obdelan. Ljudje vso hrano, ki jo potrebujejo pridelajo sami. Kupujejo le sol, sladkor in pa riž, tam, kjer ne uspeva. V mnogih šerpovskih vaseh, ki ležijo previsoko, prilagajajo svojo prehrano. Namesto riža je večkrat na krožniku krompir, ki ga znajo pripraviti okusno, na več načinov.

Nepalski človek je skromen, prilagodljiv in iznajdljiv. Živi preprosto in delavno. Lakote ne trpi. Kljub težkemu in napornemu življenju si najde čas za druženje, smeh in zabavo.

Popoldanski sestop je prijeten. Decembrsko sonce na tej višini nima več moči in je dobrodošlo. Ko se skrije za visokimi grebeni prav hitro postane mraz. Po dobri uri hoje s prelaza se vodič ustavi v hiši ob poti. To bo najin današnji dom. Večerja, dobri stari dal bhat, je kot vedno okusna. Vodič me že dolgo ne sprašuje več, kaj bom jedel.

Dan, ki se je začel z negotovostjo in velikim vprašajem, se je končal mirno.

Nocoj za spremembo od nekaj zadnjih noči spim odlično.


Hoja 6 ur. Vreme zjutraj in dpoldne jasno, čez dan delno, občasno spremenljivo oblačno. Temperatura zunaj 5,2 °C, v sobi 7,0 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Bogal (2150 m).

Matjaž Čuk

 


 

  Matjaž Čuk

 Prečenje Nepala


Numbur nad vasjo Salleri


Kljub "problemom" greva naprej ...


Otroci v teh krajih redko vidijo tujca


Slikovita vasica Neli Bazar


Lepo je ...


Prijeten večer pri nepalski družini


Zaslužena postelja

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti