Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje Nepala - 094

Matjaž Čuk: 30. novembra 2012, etapa Dhora Kharka (2565 m) - Jhapre (2975 m)
Odhajam z cmokom v grlu. Kaj če se stvar ponovi? 

Po razburljivi noči malce s strahom pričakujem jutro. Bom moral še en dan preživeti tukaj v tem grotesknem kraju, kjer sem v dobrih dveh dneh doživel toliko čudnih in nerazumljivih dogodkov, kot jih običajni zemljan ne doživi v vsem svojem življenju?

Ura še ni šest zjutraj, a v naši spalnici je že zelo živahno. Noč je bila kratka, za marsikoga se je začela šele danes. Nihče od nas odraslih ni spal dolgo in dobro ob vsem tem trušču in dogodkih, ki niso vsakdanji niti domačinom. Razen majhnih otrok seveda, ki jih te "bedarije" odraslih ne zanimajo in spijo kot ubiti.

Z enim očesom pogledujem na drugo stran sobe, kjer spi Dawa. Ups, pokonci je že in ravno prihaja k meni s skodelico čaja.

Popij, potem greva! reče in položi skodelico na mizo.

V hipu sem pokonci in že pospravljam stvari. Samo da greva, da se premakneva iz tega zakletega kraja! Hmm, če bi vedel, kaj se bo zgodilo, ne vem če bi sploh prišel sem. Tako pa odhajam bogatejši za doživetja, ki jih ne bom nikoli pozabil, ki so mi neznana in nerazumljiva. In z majhnim cmokom v grlu, skrbjo, kako bo v naslednjih dneh, ko bova sama. Kaj če se stvar ponovi? Nisem paničar in znanih dogodkov, ki sem jih že doživel, se ne bojim. Vem, kako stvar izgleda in poteka. Če se bo ponovilo, se pač bo. Takrat bom razmišljal o tem. Če Dawa ne bo zmogel voditi potovanja bom poklical šefa in se bomo zmenili, kako in kaj. Nobena tako dolga pot ne poteka brez težav – tudi v tem je čar in izziv potovanja. In ljudje imamo zato razum, da se spopademo z njimi in jih rešimo.

Torej, stvari so ekspresno pospravljene, na hitro zmečem vase juho in že sva pripravljena za odhod. Še obvezni trakec okoli vratu za srečno pot, zahvala za gostoljubnost, ženi stisnem tisočaka v dlan, ker ne želim biti nikomur ničesar dolžan in – greva!

Z olajšanjem stopim na mrzel jutranji zrak in pomaham v slovo. Ne obračam se nazaj ampak hitim za Dawom, ki stopa z dolgimi koraki po poti navzdol. Z nama sta še dva domačina. Spredaj hodi mož s posebno palico in trakom, za nama še en fant z bobnom. Spustimo se do reke Molung Khola in se na drugi strani vzpnemo do hiše, kjer se ustavimo.

Ja, seveda, to je hiša njegovih staršev, Dawa mi je povedal, da stoji na nasprotnem bregu. Dawa dobi zajtrk, jaz pijem kavo. Čudne so navade šerp. Že prvi dan, ko sva prišla sem opazil, da vodič plačuje pri sorodnikih, no danes plača celo v hiši svojih staršev. Dobro uro se zadržimo tu. Še enkrat slovo, spet trakec okoli vratu za srečo in gremo naprej. Še kakih četrt ure smo vsi skupaj, nato fanta zavijeta levo navzdol do bližnje hiše.

Sedaj sva sama, kot sva bila sama večino dni od Pokhare. Vse je normalno, nič ni drugače kljub vsem dogodkom, ki so se zgodili na njegovem domu v zadnjih dneh.

Dawa hodi zelo počasi, vidno je utrujen. Kdo ne bi bil po vsem tem, kar se mu je zgodilo?

Lepa pot vodi navzgor. V številnih ovinkih se dviga po odprtih pobočjih s čudovitimi pogledi navzdol v dolino in na vas na nasprotni strani. Po dobrih dveh urah se položi. Sedaj hodiva v glavnem vodoravno z nekaj strmejšimi vzponi.

V naslednji uri in pol stopiva na prelaz Rakoka Danda (3320 m). Pravega prelaza pravzaprav sploh ni, le številni trakci na vejah starega drevesa označujejo najvišjo točko. Le malo naprej se s travnate ravnice odpre pogled na drugo stran. Toda kakšen! Veriga belih gora od Numburja, Everesta, Mera peaka, Makaluja in še mnogih nižjih je pred nama kot na dlani. Vodič mi je povedal, da je s prelaza lep razgled, a takega razkošja lepote vseeno nisem pričakoval.

Snemam, fotografiram, iščem motive. Idej je veliko zato zaostanem za vodičem. Ob tem početju me preseneti oče, ki je prišel za nama. Malce sem začuden, a ne vprašam nič, saj ne znam dovolj nepalsko. Sedaj hodiva skupaj. V dobri uri prispeva v manjšo vas Jhapre. Tu bo najin ali naš današnji dom. No, 59. letni oče je prišel sem le na čaj in oranžado. Po uri počitka se vrača nazaj na svoj dom. Osem do devet urni izlet za skoraj 60 letnega moža - spoštljivo!

Popoldne preživim zunaj . Mrzlo je. Iz doline se čez greben vlečejo megle.

Proti večeru se začne že ničkolikokrat viden boj megle s soncem. Tokrat je megla trdovratnejša. Trmasto vztrajam. Še vedno so bili trenutki, nekaj sekund, ko se je nebo vsaj delno odprlo. In tudi danes je bil moj trud poplačan. Uspelo mi je narediti tri posnetke.

Marsikdo bi rekel, se splača za par kratkih trenutkov dve uri čepeti na mrazu? Se! To so najlepši trenutki, tudi če vidiš samo z očmi in ti ne uspe napraviti nobenega posnetka.

Mrzlo je danes tu gori. Le nekaj metrov pod višino tritisoč sva.

Prvi dan po razburljivih dogodkih je uspešno za nama. Nenavadno miren je bil ...


Hoja 5 ur. Vreme zjutraj jasno, čez dan delno, občasno spremenljivo oblačno, megleno. Temperatura zunaj -1,2 °C, v sobi 3,4 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Jhapre (2975 m).

Matjaž Čuk

 

 


 

  Matjaž Čuk

 Prečenje Nepala


Uf, končno spet nas poti!


Čudovit razgled s prelaza Rakoka Danda


Nepalcev to ne zanima preveč ...


Sam gospod Najvišji!


Tudi Makalu je zraven ...


... pa Numbur


Vasica Jhapre


Konec nenavadno mirnega dne

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti