Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Akcija tehničnega železarskega centra

Železar (1963): ... Železarne Jesenice v Julijskih Alpah

Od 25. julija do 8. avgusta letos je trajala raziskovalna akcija v Julijskih Alpah, ki jo je po predhodnih načrtih izvedla ekipa za naš železarski muzej. Namen akcije je bil proučitev svojstev rudišč železarskih rud, predvsem bobovcev, način rudarjenja preteklosti in hidrogeokemično ter biokemično prospekcijo železa. Ker se z raziskavo bobovcev in ostalih rud na tem področju še nihče ni ukvarjal in to podrobno raziskoval, si je Tehnični železarski muzej zadal nalogo, teren raziskati in z zaključki dati znanosti svoj delež. S tem naj bi bila izpopolnjena vrzel o genezi, morfologiji in tehnološki uporabnosti bobovca — rude, iz katere so pridobivali slavno noriško železo. Z raziskavami bobovcev in načinom pridobivanja železa iz njih si je Tehnični železarski muzej pridobil velik ugled v tujini, kar izpričujejo strokovne ocene akademij, institutov in univerz ter posameznih znanstvenikov.
Tudi tokrat je naš muzej z akcijo uspel in dal Julijskim Alpam posebno znanstveno obeležje ter prispevek k zgodovini Gorenjske. Na dolgi poti, ki je obsegala področja Pokljuke, Fužinarske planote s triglavskim pogorjem in področjem Komne, smo se srečavali z geološkomorfološkimi strukturami,
ki so se krojile od zemeljskega srednjega veka do konca ledenih dob. Julijske Alpe, ki so dno morja Tetide, so dale za našo akcijo mnogo gradiva pri proučevanju sekundarnih rudišč železnih rud.

Za izvedbo naši nalog smo poleg železnih rud zbirali še dopolnilno gradivo kot so kamenine, zemlje in vode. V gozdnem predelu : Julijskih Alp smo zbrali mnogo vzorcev smrekovih iglic za biokemično proučevanje železa.
Glede na koncentracijo ionskega železa, dobljenega v pepelu iglic, smo predvideli sistematično proučitev orudenenja določenih sektorjev. Tam, kjer naj bi pričakovali orudenenje, naj bi bila koncentracija železa znatno večja v pepelu iglic, kot pa v predelih, kjer orudenenja ni. Prav tako bomo z geokemično metodo proučili zbrane vzorce humusa, ilovice in voda na področju Julijskih Alp.
Proučili smo stare rudne kotanje, jame in brezna, kraške pojave ter vse, kar je v zvezi z zgodovino rudarstva za bohinjske topilnice, ki so bile na obronkih gora in v dolinah. Kjerkoli smo opazovali in nabirali gradivo za naše bodoče preiskave, smo na licu mesta določili vzorce, jih okarakterizirali in vnesli v posebej za to namenjene geografske karte. S seboj smo imeli merilne instrumente in laboratorijsko opremo za izvedbo fizikalnih in kemičnih metod, s pomočjo katerih smo že na terenu dobili določene podatke. Ena od nalog je bila tudi, da smo ugotavljali ledinska imena in domače izraze v zvezi z rudarjenjem in oglarjenjem. Posebna težava je bila pri iskanju delovnih rudišč iz obstoječih arhivnih podatkov o rudarjenju ter - navedbe po Haquetu, Marlotu in Müllnerju.

Naša ekipa je bila specializirana, zato je imel vsak član svojo zadolžitev in nalogo, le pri večjih akcijah smo vsi sodelovali, tako npr. pri odkrivanju in raziskovanju globokih rudarskih jam. Najpomembnejši jame za proučevanje sta bili na južnem pobočju Hribarice in nad planino Viševnik. V prvi jami, ki je bila globoka 30 metrov, smo našli leščerbo in rudo, v drugi pa mnogo rude in lesenih predmetov kot so lestev, odri in vitel. Ta jama, ki je bila v zakraselem dachsteinskem apnencu, je nudila opazovalcu pogled v preteklost z občutkom groze in pomilovanja zaradi pogojev, pod katerimi je rudaril človek. To je bila stara jama. V skalnati razpoki smo našli ožgano trsko in ogorke, kar je bila edina rudarjeva luč globoko pod zemljo.
Na vseh ostalih področjih so sledovi tisočerih rudnih kotlov — dnevnih kopov, poleg njih pa »pralne luže«, v katerih so odstranjevali jalovino. Železno rudo smo našli vsepovsod in to na različnih višinah. Bobovo železno rudo smo našli v večjih količinah na Mesnovcu, Mladi, Medvedovcu in Doliču.
Presenečeni smo bili, ko smo bobovec našli v višini 2600 m na Velikem Triglavu, 50 m pod križiščem gorskih poti s Triglava na Dolič in Planiko (Kugvjeva pot). To čudovito železno rudo, katere nastanek še danes ni povsem jasen, najdemo večinoma tam, kjer najdemo tudi ostanke moren. Ležišča bobovcev so bila različna po obsegu in spremljajočih ostalih železnih rudah, kot npr. hematit in psevdomorfoze po piritu in markazitu. Poleg bobovcev smo našli tudi fragmente keramike tako na planinah Uskovnica, Krstenica, Jezero in Viševnik. To je bil dokaz na preteklost in človekovo udejstvovanje v rudarjenju. Fragmenti so po izgledu in kakovosti različnih starosti, kar nam bo omogočilo določiti obdobje rudarjenja bohinjskih gorjanov.

Zadnja postojanka naše ekipe je bila Planina na kraju, na področju Komne, Sa­ma Komna je kamenita, široka kraška planota, baje nekdanje pribežališče Karnov pred napadalnimi Rimljani. Tu smo našli nekaj železne rude in do sedaj največje nahajališče silikatnih oolitov. Ta izredno lepa zaoblenost kremenovih zrn in njih sijaj nam bo morda velik pripomoček pri proučevanju bobovcev glede na nastanek in transport v kraškem predelu Julijskih Alp.
Ob zaključku naše naporne poti nas je spremljala pesem Savice, odmev zvončkov s planin in čista voda Bohinjskega jezera. Za nami je bil čudovit kraški svet in mogočni, očak Triglav — simbol vseh Slovencev.

R. A.

Za 70-letnico nov Staničev planinski dom pod Triglavom
 

Železar, 24. avgust 1963
 

   Železar

 

 24.08.1963

Jlib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti