Delo, Šport: ... Ljubitelji gora so zvesti bralci novic
V 15 letih si je rubrika »Planine in ljudje« pridobila veliko bralcev - Anketa PZS
LJUBLJANA - Še sredi šestdesetih let so bile objave o planinstvu v naših javnih občilih sila redke in planinska javnost je bila o tej dejavnosti obveščena le v Planinskem vestniku. 25. maja 1967 pa je bilo v Delu pod skupnim naslovom »Gore in ljudje« objavljeno šest novic. Teden dni kasneje je imela rubrika že naslov »Planine in ljudje« (po vzoru poskusa izpred let, od tedaj pa izhaja brez prekinitev.
V prvih objavah so bile planinske in alpinistične novice še pomešane, od 28. junija 1967 pa izhajajo alpinistične posebej. Prav tako so se pred leti »osamosvojile« tudi objave o izletih, ki so bile prvotno v naši najstarejši rubriki. Drugih bistvenih sprememb, če izvzamemo dneve objav in krog sodelavcev, pa pravzaprav niso doživele.
Na zadnji skupščini Planinske zveze Slovenije je INDOK služba PZS skušala z anketiranjem dobiti vpogled tudi v odmevnost objav. Podatki so prav presenetljivi. Čeprav je bilo med 109 anketiranimi udeleženci skupščine le 62 naročnikov na Delo, jih planinsko rubriko redno prebira 68. Če pa upoštevamo še tiste, ki »priznavajo«, da kot nenaročniki ne morejo vsak teden pregledati rubrike »Planine in ljudje«, vendar pa to store dva do trikrat na mesec, je ta delež celo 97 odstotkov. In čeprav je v naši planinski organizaciji prevladala dokaj ozka usmerjenost, vsaj občasno pregleduje vse (redne) planinske objave 87 odstotkov delegatov PD iz vse Slovenije. Med udeleženci skupščine jih je bilo kar 42 odstotkov, ki si objave tudi izrezujejo, označili pa so tudi, da ima na dnevnem redu sej 42 odstotkov PD pogosto tudi obravnavo planinskih objav.
Zanimiva je primerjava z načelniki mladinskih odsekov (med udeleženci posveta je bilo 37,5 odstotka takih, ki so doma naročeni na Delo) in člani alpinističnih odsekov in sekcij (34,3 odstotka naročnikov). Sredino rubriko Planine in ljudje namreč redno prebira »le« 35,4 odstotka vodij MO in 16,7 odstotka alpinistov. Nizek delež (posebno alpinistov) pa je prav gotovo posledica specifične dejavnosti in dejstva, da imajo ob ponedeljkih bolj specializirano rubriko. (Alpinistične novice redno prebira 78 odstotkov članov AO in AS, kar je skoraj pol več, kot jih doma redno prejema časopis!). Če primerjamo ta deleža z odstotkom tistih mladincev in alpinistov, ki planinsko rubriko preberejo vsaj 2-3-krat mesečno, sta številki že precej drugačni: 62,5 in 65,7 odstotka.
O tem, koliko je podobnih časopisnih rubrik po svetu, je težko govoriti, saj ni natančnih podatkov. Če izvzamemo specializirane časopise in revije, je pri nas nekoliko bolj znana le rubrika dr. Guida Tonelle v osrednjem genovskem listu. Najdaljši »staž« pri nas ima rubrika v zagrebškem Vjesniku, ki jo je do smrti leta 1978 - kar 25 let - urejal dr. Ivo Lipovščak. Toda zadnja leta je le še občasna. Več kot deset let izhaja tudi rubrika v mariborskem Večeru, od lani pa spet tudi planinska rubrika v sarajevskem Oslobodjenju.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Rašiška v Škofovi glavi
Jože Humljan in Silvo Novak, člana AO Rašica iz Ljubljane, sta v soboto 22. t. m. opravila prvo ponovitev Rašiške v Škofovi glavi (Prisojnik). Oceno tehničnega mesta sta »znižala« z A2 na A 0.
Prvenstvena v Planji
Peter Poljanec in Slavko Svetičič, člana AO Idrija, sta 22. t. m. preplezala novo, Kozorogovo smer v J steni Planje. Ocenila sta jo s IV-V, 220 m, dostop po grapi pa I-II. Smer vodi po naravnih prehodih v trdni skali.
V ostenju Jerebice
Kurinčičeva, Rijavec, Rot in Velikonja (vsi člani AO Nova Gorica) so 22. t. m. ponovili Krivčev raz v SV steni Jerebice. Po podatkih, ki so na voljo je to šele 2. P (lani sta smer ponovila Likarjeva in Podgornik). Milena Ekar (AO Kranj) in Tamara Likar (AO Nova Gorica) pa sta tega dne ponovili smer, ki sta jo prva preplezala (9. oktobra 1976) Kapitan in Rakušček in posvetila Damjanu Mlekužu in Igorju Marki. O kakih ponovitvah ni podatkov, plezalki pa sta v zgornjem delu našli dva italijanska klina s pomožno vrvico (je kdo tu obrnil?). Strinjata se tudi z oceno V/III, 300 m, 4 h.
Ponovitvi Andromede
Matjaž Roter in Ivo Veberič, člana AO Kozjak iz Maribora, sta 22. t. m. opravila prvo ponovitev Andromede v S steni Rzenika. V tretjem raztežaju sta naletela na več klinov z zankami, ki govore, da je tam pred njima nekdo že plezal, toda višje ni bilo več sledov. Z oceno prvih plezalcev se strinjata. Smer je precej krušljiva, na težjih mestih pa sta uspešno uporabljala zatiče. Nekoliko drugačna pa je novica Lidije Painkiher (Akademski AO) in Igorja Škamperla (AO Postojna). Drugo ponovitev sta opravila v petek, 27. t. m., v vsega štirih urah in pol, ocenila pa sta jo le V, A0/III-IV. Smer sta prva preplezala Drobnič in Kozjek lani 31. maja, ocenila pa VI- A2/V, 13 h.
Jubilejna v Peci
Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) sta 22. t. m. preplezala novo - Jubilejno smer v levem delu Kordeževe glave (Peca). Ocena VI, A2/V, A1, 200 m, 11 h, poteka pa po izrazitih razčlembah desno od Viktorije.
V Kočni in Dolgem hrbtu
Brata Davo in Luka Karničar (AO Jezersko) sta 15. t. m. ponovila Spominsko smer dr. Choudonskega (VI-/V, III, 250 m) v S grebenu Kočne. Teden dni kasneje sta preplezala - že v zelo neugodnih razmerah - ozebnik Saša Kamenjeva (VI-/V, 500 m) v Dolgem hrbtu.
Dve prosti ponovitvi
Janez Jeglič in Silvo Karo, člana AO Domžale, sta 22. t. m. opravila dve prosti ponovitvi v Koglu. Najprej 3. PP Rumene zajede, potem pa sta preplezala (ocena VI za tehnična mesta) še Zupanovo.
PP tudi v Kleku
Osem članov AO Celje je 22. in 23. t. m. opravilo v steni Kleka 22 vzponov. Lojze Cajzek je v soboto prosto ponovil Gamuzovo plafoniero, Žoharjev steber (2. PP), dan kasneje pa še Dragmanovo, HPD 90 in JV glavo. Zadnjo smer sta ponovila tudi Rihter in Stopar, ki sta 26. t. m. preplezala tudi smer Geršak-Grčar v Vežici in Kamniško v Vršičih. Horvat in Golavšek (vsi člani AO Celje) pa sta 22. t. m. preplezala tri smeri v Paklenici.
Štirje kamniški vzponi
Marjan Kaker in Bojan Pollak sta 15. t. m preplezala novo smer v Z steni Planjave (V-, A1e, 120 m, levo od Centralne), dan kasneje pa ponovila (z vstopno varianto) še smer Rdeči vrag. Janez Benkovič (vsi AO Kamnik) in Ines Božič (Obalni AO) sta 15. t. m. ponovila Kramarjevo v Koglu, teden dni kasneje pa Lahovo v Vežici.
Za vzpone v Raduhi
PD Luče javlja, da je postojanka na Loki pod Raduho od včeraj redno oskrbovana, PD Mežica pa, da je vsak dan odprta tudi že postojanka na Grohatu. Iz AO Črna pa so nam sporočili, da sta Teodor Jelen in Milan Plesec 22. t. m. opravila prvo ponovitev Marjanove smeri (V-VI, 150 m) v Mali Raduhi. Opozarjata na krušljivost v spodnjem delu.
Srečanje pod Raduho
Člani AO Ravne vabijo vse, ki so kadar koli plezali v ostenju Raduhe, na srečanje, ki bi 5. junija pod Raduho. Zvečer bodo obudili spomine na vzpone in pregledali znana dejstva iz preteklosti, v nedeljo pa bodo odšli pod stene in pregledali smeri, poiskali originalne vzpone itd. Podatki, ki jih bodo na ta način zbrali, jim bodo služili za dodelavo raziskovalne naloge in alpinističnega vodnika, ki ga pripravljajo. Oboje je za razvoj alpinizma na Koroškem izjemnega pomena, zato upajo, da se bodo vabilu odzvali vsi.
Obsežen program kamniške AŠ
Kamniški AO je z alpinistično šolo pričel septembra lani, končali pa so jo v drugi polovici letošnjega aprila. V nekaj več kot sedmih mesecih so imeli 20 predavanj, 10 vaj v plezalnem vrtcu, 17 treningov v telovadnici in 27 tur, na katerih so tečajniki opravili 126 vzponov, pristopov in turnih smukov. Sklepni preizkus znanja je uspešno opravilo šest tečajnikov: Franc Ajdovec, Dare Božič, Marjeta Brnot, Sonja Lanišek, Edo Pavlič in Janez Pinterič. AŠ sta vodila Marjan Kregar in Bojan Pollak.
Štiri smeri v Hochschwabu
Davorin Gomilšek, Davorin Podrepšek in Samo Žnidaršič, člani AO TAM, so 22. t. m. opravili 1. JP Severne zajede (V+/V, 200 m, 6 ur) v Kleiner Winkelkoglu. V sosednjem Grosser W. pa so ponovili Ertlschlucht (v sestopu), Sovinzweg in Wolfrinne (v sestopu). Zadnje tri smeri so kratke (159 m, II) in so jih preplezali nenavezani.
Prvenstvena na turi AŠ
Na izletu AO Ljubljana matica, ki so ga pripravili v okviru alpinistične šole, se je zbralo kar 22 članov, žal pa so lahko plezali le 22. t. m. Belak je z Jamnikarjem in Štaudoharjevo preplezal novo smer v S steni Malega Draškega vrha. Plezali so 10 ur (24 R), ocenili s V-/IV, smer pa poteka v območju smeri Drofenik-Kajzelj, ki jo trikrat tudi križa. Alič je s Klemenčičevo in Kuščerjem ponovil Zimsko smer, Žorž s Škodnikom Poševno zajedo, Rakovič z Gutnikom in Župančičem Kačji stolp, Mejak pa z Debeljakom in Imerijevo smer Banovec-Martelanc - vse v Velikem Draškem vrhu in Trapezu.
X. Koflerjev memorial
Ker je bil zapis o tradicionalnem - letos že desetem - Koflerjevem memorialu v Vratih, ki smo ga objavili pred tednom dni skromen, dodajamo nekaj podrobnosti. Na povabilo postaje GRS Mojstrana se je na startu zbralo 69 tekmovalcev-reševalcev, med njimi tudi iz Avstrije in Italije. Med posamezniki je bil najhitrejši Franci Rabič (Mojstrana) 1:37,9 pred Andrejem Kolencem (Kranjska gora) 1:44,03 in Tonetom Urbasom (Mojstrana) 1:44,71. Mojstrančani so bili najuspešnejši tudi ekipno. Osvojili so prvo in drugo mesto in s tem v trajno last tudi prehodni pokal, tretja je bila ekipa kranjskogorske postaje GRS.
Stenica nad Babno
Andrej Dernikovič (Obalni AO), ki zbira podatke o vzponih nad Ospom, je sporočil, da ime za levo stenico (Babna, objava 10. t. m.) ni povsem točno. Domačini namreč tako imenujejo skrotasto pobočje pod njo. To je tudi bolj realno, saj je znano, da kmete nikjer ni posebno zanimalo poimenovanje sten in sploh predelov, ki zanje niso imeli praktičnega pomena. Sicer pa bo potrebno pred izdajo vodnička še temeljito preučiti tudi s stališča imenoslovja.
Planinski klub
Potrebo po tesnejšem sodelovanju sicer aktivnih članov PD, ki pa nekako ne najdejo stika z organiziranimi oblikami matičnega društva, je čutiti marsikje. Eno izmed rešitev ponuja PD Kamnik.
Tiste, ki menijo, da imajo za mladinski odsek že kako leto preveč, alpinistični pa je zanje (podobno kot drugi odseki) preozko usmerjen, vabijo ta četrtek in vse naslednje v juniju ob 18. uri v društvene prostore na Kidričevo 38. Na programu bodo pregledi diapozitivov, izmenjava izkušenj, opreme in podobno, dogovorili pa se bodo tudi o kakšni zahtevnejši turi.
APD: VTK letos ne bo
Iz Akademskega PD so nam sporočili, da VTK memoriala, ki je bil po tradiciji vsako zadnjo nedeljo v maju na plazu pod Jalovcem, letos ne bo, ker je premalo snega. To so ugotovili udeleženci AŠ tudi na skupni turi, ki so jo imeli v dolino Bele vode. 22. t m. so v stenah Visoke Bele špice ter Cima Grande in Picola della Scala opravili 40 vzponov. Bor Štancar pa nadaljuje serijo solo vzponov. V Osapski steni je pred nedavnim preplezal Gobo, v Anič kuku je opravil (prvo) solo ponovitev Raza Klina, v Čuku in Debelem kuku pa ponovili še osem drugih smeri. Preplezal pa je tudi prvenstveno - Maturantsko 20 v Debelem kuku. Člani AAO so plezali tudi v Vežici: Kokalj in Slabe Lahovo, Debevec in Kladnik pa Zajedo usmiljenja.
SK Krplje na VŠTK
V okviru SK Krplje na visoki šoli za telesno kulturo je že nekaj časa tudi alpinistična skupina, ki ima čedalje večje uspehe. Letos je bila še posebej pomembna telovadba, ki se jo je udeleževalo po 15-20 alpinistov, za jesen pa pripravljajo tudi intenziven trening s točno izdelanim programom, ki bo zanimiv tudi za širši krog plezalcev. Seveda pa tudi plezajo. V nedeljo 16. t.m. so npr. Blažin, Brenčičeva, Marinčič in njih mentor Vid Mesarič ponovili Perčičev steber v Vežici.
Iz poročil
AO Celje: Irena Turkelj in Teržan sta 14. t.m. ponovila Cicov raz v Strelčevi peči. Naslednji dan sta Turkeljeva in Marjana Šah preplezali Dušanov steber v Mali Rinki, Cankar, Golob in Teržan direktno v Mrzli gori, Marko Česen (Kranj) in Meta Meh ter Jevševar in Palir pa Geršak-Grčar v Vežici. V nedeljo sta Turkeljeva in Šahova preplezali še Cicove kamine v Mrzli gori, Zupan pa Gamsov raz Strelčeve peči.
AO Črnuče: V soboto 15. t.m. sta Benedičič in Žigon s pripravniki preplezala Šimenc-Škarja v Planjavi (?). V nedeljo sta Benedičič (PP: VI+/VI-) in Zajc ponovila Šarino poč v Dedcu, Štucin in Žigon Črnolasko v Vežici, Patarčič in Zajc pa Neznano s Hunikino.
AO Postojna: Boris Kofol (Matica), Marko Klobčič (Akademski AO) in Milan Vošank so 15. t. m. preplezali Hunikino smer v Vežici.
AO Radovljica: Jereb in Tavčar sta 15. t.m. ponovila Kramarjevo v Koglu, Erženova in Jug Virensovo ter Zeleno zajedo, dan za njimi pa Andrejčič in Jereb Medvoško v Temenu.
AO Impol: Franček Knez je tik pred odhodom v Ande v Poljskih devicah preplezal 27. t. m. še pet prvenstvenih in ponovil v sestopu dve smeri Cirila Debeljaka.
AO Jesenice: Za udeležence AŠ so že pred prvomajskimi prazniki organizirali (17. - 27. aprila) plezanje v Paklenici, kjer jih je bilo 15, opravili pa so 147 tur. 16. t. m. so Beg, Noč in Ravnik ponovili Zahodno v Rušici, Jensterle, Marič in Oblak pa Pastirja Jozla v Nad Šitom glavi. To smer sta pet dni kasneje ponovila tudi Štraus in Varl, Beg-Noč in Brvar-Ravnik pa so 22. t. m. ponovili Dolar-Kilar-Vavken v Trapezu.
AO Slovenj Gradec: Jakopič in Prosenjak sta 23. t. m. ponovila Kovačevo v Raduhi, Rajko Štalekar in Tamše pa v četrtek Centralni steber in Beli raz Dedca.
AO Tržič: Borut Bergant in Marjan Manfreda (Matica) sta preplezala Kramarjevo v Koglu, Filip Bence in Franc Meglič 27. t. m. Levi raz Velikega Draškega vrha, Ferdo Meglič in Erna Pančur pa 22. t. m. Perčičev steber v Vežici.
Široka akcija za Kredarico
Letos bodo zgradili temelje, klet in prizidek doma - Prevozi do postojanke s helikopterji
LJUBLJANA - Gradbeni odbor za posodobitev Triglavskega doma na Kredarici je začel uresničevati načrt že lani, ko so na Kredarici zgradili zajetje in zbiralnik za 120.000 litrov vode, letos pa bodo pod našim najvišjim vrhom začeli graditi temelje, klet in prizidek doma. Graditi bodo začeli 1. julija, 10. junija pa bodo izbrali izvajalca del.
Že pred začetkom gradnje bo potrebno na Kredarico prepeljati veliko gradbenega materiala, da delo ne bo zastajalo, saj je sezona na višini 2500 m kaj kratka, vse prevoze pa bodo opravili s helikopterji.
Gradbeni odbor za Triglavski dom je že začel tudi široko akcijo za zbiranje sredstev. Tako so na primer slovenske železarne zbrale za 5 milijonov sredstev, delovna organizacija IBIK pa za 2 milijona obveznic.
J. D.