Matjaž Čuk: 19. novembra 2012, Lagarche (1385 m) - Sano Okhreni (2085 m)
Thulo Okhreni je ena izmed mnogih čudovitih nepalskih vasic, ki ...
Spet navzgor!
Visoki greben naju loči od doline Balephi Khola, kjer leži malo mestece Jalbire, kamor naj bi prispela čez dva dni.
Danes začnem malo težje kot nekaj zadnjih dni. A že po uri hoje, ko naju obsije sonce in pokrajina zažari v mehki jutranji svetlobi, so težave pozabljene.
Čudovita gorska stezica vodi po alpski pokrajini polni zelenja, pašnikov in belih gora na temno modrem nebu v ozadju. Hoja je prijetna in prav nič ni težko hoditi navzgor. Tudi takrat ne, ko vodič za kakih dvajset minut zaide na "kosmato" bližnjico in se morava prebijati skozi gosto grmovje. Po slabih dveh urah stopiva na prelaz Chandigauga La (2230 m). Z desne pripelje gozdna cesta kateri slediva skoraj po ravnem do majhne vasi na grebenu, Thulo Okhreni.
Thulo Okhreni je ena izmed mnogih čudovitih nepalskih vasic, ki nezasluženo sameva. Sem gor ne bo nikoli množic. Predaleč je od prestolnice Kathmandu. Sem ne pripeljejo udobni avtobusi, tu ni turističnih poti, dobrih hotelov, niti zvenečih gora. Tu je doma mir, samota. Prijazni ljudje in skromni, a topli, gostoljubni nepalski domovi. Iz vasi je lep pogled na pogorji Langtang in Jugal Himal.
V prvi hiši se ustaviva na kosilu. Popoldne bova šla še malo naprej, da bo jutri lažji in krajši dan. Že več dni zapored hodiva po cele dneve in v mestu Jalbire moram oprati majico in nogavice, pa tudi nekaj uric počitka in časa zase bi mi prišlo prav.
Malce čez poldne je ura, ko stopava po kamnitih stopnicah navzgor skozi vas. Na vrhu je gompa, nad njo pa cesta, ki sva jo videla iz vasi in ji sedaj slediva. Vodič skrbno opazuje potek poti zato ujameva vse bližnjice, ki nama skrajšajo pot po prazni, malce dolgočasni cesti.
Že kako urico čutim, da z menoj nekaj ni v najlepšem redu. Nič hujšega ni, a hodim težje in ne počutim se tako kot prejšnje dni. Pot je sedaj lažja, poteka v glavnem navzdol. Vodič mi je ušel malce naprej. Na sedlu, kjer je križišče cest in poti, me počaka.
Hodiva že skoraj sedem ur – moje počutje je slabše, zato prosim vodiča, da bi zaključila dan v prvi vasi, kjer je to mogoče.
Greva v Sano Okhreni, do tja je pol ure, bo šlo? vpraša vodič.
Seveda, tu ne bom ostal! v smehu odgovorim.
Šlo je. Z enim postankom za grmom in z bruhanjem tik pred vasjo. Kaj me je zvilo ne vem, a po teh težavah sem se počutil bolje in brez problemov sem zmogel zadnjih nekaj minut do vasi.
Popoldne preležim v postelji. Moja večerja danes ni dal bhat ampak česnova juha, ki mi jo skuha vodič. Sobo delim s starejšima zakoncema. Jaz spim na postelji, onadva si posteljeta na tleh.
Noč je dolga in nemirna. Spim po obrokih.
Čudovit dan je za mano, eden lepših na moji poti ne glede na tiste težavice nad vasjo.
Hoja 7 ur. Vreme sončno cel dan. Temperatura zunaj 5,1 °C, v sobi 9,8 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Sano Okhreni (2085 m).
Matjaž Čuk