Matjaž Čuk: 18. novembra 2012, Gul Bhanjyang (2160 m) - Lagarche (1385 m)
Prijatelja, srečno pot in pazita nase!
Jutro je jasno, a hladno.
Po zajtrku odhajamo skupaj s švicarskima prijateljema na pot. Na zemljevidu je vrisano, da bi se morali najprej povzpeti na visok grebenski vršič na jugu, šele potem naj bi se pot obrnila navzdol. A vas zapuščamo že pri zadnjih hišah, kjer zavijemo levo na strmo stezico, ki nas kmalu pripelje na makadamsko cesto. Po njej in po bližnjicah, ki jo sekajo, se spuščamo v dolino. Ko stopimo v njeno dno je bližnjic konec. Sedaj je samo še prašna cesta, ki se prav položno vije proti že od daleč vidni reki. Na srečo na njej ni prometa.
Po slabih dveh urah je razpotje. Izberemo desno cesto. Na nekem obcestnem kamnu piše Melamchi 9 km. No, midva ne greva tja. Že prej bova prečkala reko in zavila navzgor, na greben Pokhari Bhanjyang. Le malo naprej je vasica Gyatlung, kjer se ustavimo na čaju.
Spet se ločujemo. Švicarska prijatelja sta se odločila, da gresta v Melamchi. Tokrat si izmenjamo elektronske naslove. Nihče ne ve, ali se bomo še srečali. Torej, prijatelja srečno pot in pazita nase!
Vodič izve, da je v vasi most. Prečkava reko Melamchi Khola in stopiva na ozko stezico, ki vodi med riževimi polji ob njej. Pravi balzam je spet stopati po mehkih tratah in poslušati glasove reke in otroški smeh iz osamljenih hiš, daleč proč od smrdljivih bencinskih hlapov in glasnega hupanja. Z lahkoto stopam v breg in čeprav je cena te poti 700-metrski vzpon mi ni žal, da sem se odločil zanjo. Občasni strmi odseki se menjavajo z ravninskimi.
Dobri dve uri rabiva, da doseževa greben, kjer leži vas Pokhara Bhanjyang. Dvakrat sem bil že tu. Obakrat mimogrede, v sestopu z visokega prelaza Ganja La in na poti od jezer Panch Pokhari v mesto Melamchi.
Ura je poldne in midva sva lačna. Z glavnim vzponom naj bi za danes opravila in zaslužila sva si kosilo. Dal bhat bo padel na plodna tla. Za obnovitev moči in lažje nadaljevanje poti.
Malo pred eno začneva s sestopom. Lepa pot vodi med polji in skozi številne manjše vasi in naselja. Le počasi se spušča, mnogo je ravnih odsekov. Po slabih dveh urah prečkava še drugo reko danes, Indrawati. Malo naprej je vasica Kalche Khola. Dan se je že krepko nagnil v popoldne, a tukaj za naju ni prostora. Hočeš, nočeš - morava naprej.
Ups, navzgor! Pa sem rekel, da sva z vzponom danes opravila!
Samo pol ure! me tolaži vodič.
Torej, pot pod noge in gremo. Še enega fanta imava s seboj, ki ima isto pot in nama bo pokazal, kje je hotel.
Po pol ure ni ničesar, kmalu zatem so prve hiše, mi pa še kar lezemo in lezemo. Navzgor kajpak in to strmo po vročem popoldanskem soncu. Debela ure je mimo, ko prisopihamo do osamljene hiše, hotela. Ni kaj, hitri hodci so tile Nepalci! Skoraj 500 višinskih metrov v pol ure??? Me prav zanima, kako bi bilo, če bi prijazno ženico iz spodnje vasi, ki nam je obljubljala pol ure hoda postavil pred dejstvo, da mora v tem času priti gor? No, vajen sem že teh stvari in jih jemljem zelo z rezervo.
Kraj, kjer bova danes prespala se imenuje Lagarche. Odtod je lep pogled na gore. Na pogorje Jugal Himal s šestisočaki Ganchempo, Dorje Lakpa in Phurbi Chhyachu.
Zvečer se vzpnem nekaj metrov nad vasjo in uživam v čudovitem sončnem zahodu.
Starejši par nama pripravi okusno večerjo. Sobica je skromna, a spim dobro.
Hoja 7 ur. Vreme sončno, cel dan. Temperatura zunaj 11,1 °C, v sobi 13,8 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v kraju Lagarche (1385 m).
Matjaž Čuk