Matjaž Čuk: 15. novembra 2012, Katunje Bazar (1345 m) - Trisuli Bazar (540 m)
Američan je rekel: Razgledov na gore pa na tej poti ni! medtem ko se ...
Danes, na praznik, je za naju običajen delovni dan. Oba sva daleč od svojih bližnjih, zato je tako še najbolje.
Vodič telefonari že pred peto kot vsak dan. Nočni klici so menda cenejši in pri tako dolgih pogovorih se kar nekaj prišpara.
Takoj ko se zbudim pošljem sestrici Roshni voščilo za srečen praznik, enako tudi moji nepalski mami, Khousubi in družini v Siklies. Kasneje, dopoldne bom še poklical "domov", kot se za ta pomemben dan spodobi.
Najini prijazni gostitelji so za naju pripravili darila. Za to pozornost se prav lepo zahvaliva in oddolživa simbolično z manjšo vsoto denarja. To je tudi vzrok, da danes z malce zamude odhajava na pot.
Jutro je jasno in mrzlo. Prav vesela sva prijetno toplih sončnih žarkov, ki naju obsijejo takoj, ko stopiva iz hiše. Hodiva po širokem, s travo zaraslem kolovozu. Pot je lepa in udobna. Uživava včeraj s trudom in znojem pridobljeno višino, ravno prav je hladno, da se hodi z lahkoto. Pot valovi malo navzgor in navzdol, da ni dolgčas skrbijo razkošni razgledi na vse strani.
Prav nič mi ni žal, da sva po sili razmer morala na to pot. Na drugi strani je moja željena Chautara. Mislim, da je ta pot bolj pestra in razgibana in če bi še enkrat izbiral, bi se prav gotovo spet odločil zanjo.
Šla bova v mesto Trisuli in odtod naprej po dolini reke Tadi Khola na prelaz Gul Bhanjyang. Betrawati je predaleč. Morala bi slediti glavni asfaltni cesti tri ure, kar me prav nič ne mika. In še visokemu prelazu, ki ločuje ti dve dolini se bova tako izognila. Itak jih bo v naslednjih dneh dovolj. Še sita jih bova. Iz zaspanega nižinskega dela v zadnjem tednu prihajava v razgibani gorski svet s številnimi vzponi in spusti, visokimi prelazi in globokimi dolinami. Uf, naporno bo! Prava preizkušnja za že nekoliko utrujeno in načeto telo. Ups, malo sem zašel z današnje poti ...
Še vedno sva visoko, še vedno uživava v čudovitih razgledih in se čudiva besedam Američana, ki je rekel: Razgledov na gore pa na tej poti ni! medtem ko se Ganeši bleščijo na temno modrem nebu ...
Na manjšem sedelcu se pot obrne navzdol. Spust do reke ni globok. V vasi tik nad njo se ustaviva na malici. Počitek in okrepčilo pred vzponom na prelaz Samari Bhanjyang pride prav. Ni to za naju ne vem kako visoka ovira, a štiristo višinskih metrov bova morala vseeno premagati, v najhujši opoldanski pripeki. Najin "prijatelj" namreč spet uživa na delu, malce mu že zmanjkuje sape, saj je z nama že več kot poltretji mesec ...
Preden zagrizeva v strmino pokličem v moj nepalski dom. Še v živo zaželim vse najlepše za praznik sestrici Roshni in moji nepalski mami.
Sedaj sva pripravljena na spopad s strmino. Slabo urico potrebujeva, da stopiva v veliko vas na prelazu Samari Bhanjyang.
Za danes je konec vzponov, sledi le še dolg, položen sestop v mesto Trisuli Bazar. Tri ure je menda do tja. Če je to res, bo danes kar dolg dan.
Nekateri so govorili o dveh, spet drugi so obljubljali tri, a nihče ni imel prav. Skoraj štiri ure sva hodila v Trisuli, po cesti, ki se je vlekla kot jara kača. Zaključek pač ni bil v slogu začetka. A v celoti gledano sva danes preživela lep, pester in bogat dan.
Tudi večer je bil v tem stilu. V najinem hotelu sem končno dočakal tisto, kar sem pogrešal cele praznike – luči, svečke, ki so gorele povsod. Tihar je praznik luči – ljudje verjamejo, da bo Laksmi, boginja bogastva prišla v tisto hišo, ki je najsvetlejša ...
Hoja 8 ur. Vreme sončno, cel dan. Temperatura zunaj 12,8 °C, v sobi 16,0 °C. Prenočevanje v hotelu, v mestu Trisuli Bazar (540 m).
Matjaž Čuk