Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje Nepala - 074

Matjaž Čuk: 10. novembra 2012, etapa Ramso Besi (695 m) - Tadi Pokhari (690 m) 
Prav ti je, jedel bi tisto kar jaz, a ti očitno ne gre v ....

Zjutraj zato ropotam po sobi že pred šesto. Nekaj minut za mano vstane vodič.

Še en nižinski dan je pred nama, zato je pomembno, da začneva čimprej. Po "nevemkoliko" dneh je jutro oblačno. Pozabil sem že, kdaj je bilo zadnje. Če bo zdržalo do poldneva nama bo pomagalo, če bo prej posijalo sonce, bo še slabše.

Hitri zajtrk in že odhajava na pot. Jutro je zaradi oblačnosti toplejše kot so bila zadnja in precej vlažno. To nama danes ne bi smelo povzročati prevelikih skrbi saj bova večinoma hodila po ravnem. Šele jutri popoldne naju čaka prvi večji vzpon, sedemstometrska strmina za zaključek dneva, v mesto Gorkha. A o tem bova razmišljala jutri.

Danes pa greva sprva navzdol, po lepi potki v dolino reke Dordi Khola. Prečkava jo čez viseči most in nadaljujeva na drugi strani navzgor, nato pa po ravnem do strnjene gruče hiš ob reki Marsyangdi. To je naselje Belgari Bazar. Najina nadaljna pot bi morala voditi po strmih stopnicah levo, a nama jo domačini toplo odsvetujejo.

Pot je opuščena in nevarna, že nekaj let nihče ne hodi tod! je bil prepričljiv fant pri katerem sva se ustavila na dopoldanski malici. Dobro vem, kaj to pomeni, zato nisem prav nič navdušen nad tem dejstvom. A domačini vedo in pametno je spoštovati njihove nasvete.

Ubogava in greva čez reko Marsyangdi na drugo stran v veliko vas Bhote Odar. Tam stopiva na glavno asfaltno cesto, ki je bila vzrok moje nejevolje. A na srečo hodiva po njej le dobre četrt ure. V levo se sedaj odcepi pešpot, ki naju čez bližnji viseči most popelje nazaj na drugo stran reke. Po strmih kamnitih stopnicah se vzpneva na plato kjer ujameva pot, ki sva jo zapustila v vasi Belgari Bazar. Ta se kmalu spremeni v prašno makadamsko cesto po kateri, z izjemo nekaj bližnjic, prispeva v vas s čudnim imenom, Damilikua.

Lačna sva, zato sprašujeva kje bi se dobilo kaj za jesti. Domačini vedno znova kažejo s prstom naprej.
Itak, da bo hotel čisto na koncu vasi. Vedno je tako! rečem vodiču.
Ko vodič tik pred koncem vasi spet vpraša mu stara ženica odgovori, da v vasi ni hotela. No, zdaj pa še to! Vsi so kazali s prstom naprej in kimali, zdaj pa ga kar naenkrat ni?!?

Čez nekaj minut je uganka rešena. Na koncu vasi je nekaj lokalnih gostiln, ki ponujajo hrano. Izbira ni bogvekakšna, a lačna ne bova odšla od tod. Naročiva chowmine, kitajsko različico špaget. To je priljubljena prehrana v Nepalu, če želiš nekaj na hitro, za silo. Porcija je temu primerna, prej za otroka, kot za lačnega moža. Zato jaz jem še nekakšne buhteljne, polnjene s krompirjem. Najprej enega za pokušino, nato še enega in še tretjega. Vse skupaj zabelim še s tremi malimi bananami, ki jih ponujajo na sosednji stojnici. Vodič poje le chowmine, verjetno čaka na edino zveličavno hrano tu, dal bhat.

Jaz sem rešen do večera, vodič pa že po nekaj minutah hoje toži, da je lačen. Prav ti je, jedel bi tisto kar jaz, a ti očitno ne gre v rit - pa bodi lačen - si mislim, a ne rečem nič.

Z dolgimi koraki stopava po dolgočasni makadamski cesti. Soparno je. Sonce se je že prebilo skozi vse tanjše oblake in nama bo popestrilo zaključek hoje. S ceste se po ozki poti spustiva do reke Chepe Khola. To ni prav nič težko in hudo. A na drugi strani se steza požene navpik. In tu pokaže najin prijatelj, ki se sedaj že na vsa usta smeji z jasnega neba, vso svojo moč. Čeprav vzpon ni dolg je čisto dovolj, da je majica premočena in pot lije s čela. Umiri se šele na prašni makadamski cesti, ki naju pripelje v malo mestece Tadi Pokhari.

Danes vodič ne trmari prav do konca ampak se ustaviva nekje na sredi. Soba, ki jo ponuja mlado dekle, ni nič posebnega, prej razočaranje za tako mesto. Zato sem toliko bolj presenečen, da zahteva zanjo 400 rupij. Vodiču, s katerim si jo bova delila, povem, da sem pripravljen dati za posteljo največ 200 rupij, pa še to se mi zdi preveč. Odvrne mi, da je že sedaj "zglihal" iz 500 na 400, da nižje ne gre. Prepričan sem, da se bo do jutri že zmenil, ker bo moral sicer razliko pokriti sam.

Zvečer pišem dnevnik. Pri tem početju me večkrat zmotijo "oni od zgoraj", ki nam vzamejo elektriko. Zato se naveličam in predčasno zaključim.

Jutri je nov dan.

Nešteto zvezd na nebu napoveduje lepše jutro.

Kljub malce pretrdi postelji spim dobro.


Hoja 5 ur. Vreme zjutraj in dopoldne oblačno, soparno, popoldne in zvečer jasno. Temperatura zunaj 16,5 °C, v sobi 17,9 °C. Prenočevanje v hotelu, v malem mestu Tadi Pokhari (690 m).

Matjaž Čuk

 


 

  Matjaž Čuk

 Prečenje Nepala


Pokrajina v jutranji megli


Takole pa je v barvah


Viseči mostovi so simbol Nepala


Malo mestece Tadi Pokhari


Podjetna gospodinja - a se bosta zmenila


Mesto, avtomobili ...


... in nočna sopotnica

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti