Policija.si: V tem tednu do danes, 19. julija 2013, je bila pomoč policistov pripadnikov gorske enote ...
... skupaj s pilotoma in tehnikom letalcem iz Letalske policijske enote ter zdravnikom letalcem in reševalcem letalcem iz Gorske reševalne zveze Slovenije nujno potrebna šestim gornikom. Pred nami je višek planinske sezone in naj velja naslednje opozorilo: obisk gora naj bo vnaprej dobro pripravljeno in premišljeno dejanje!
Vsak obiskovalec gora – tudi najbolj nezahtevnih – se mora zavedati, da se, ko zapusti varno nižinsko območje, poda v zahtevnejši del, kjer nanj pretijo določene nevarnosti. Na nižjem hribu, kot je na primer priljubljena ljubljanska Šmarna gora, so te nevarnosti seveda manjše, v Kamniških in Julijskih Alpah ter nad dva tisoč metrov pa veliko večje. Nevarnost predstavljajo hitre vremenske spremembe, izpostavljenost, dolga pot in padajoče kamenje. Letos je na severnih pobočjih nad dva tisoč metrov tudi še kar nekaj snega, ki predstavlja veliko nevarnost zdrsov.
Policisti, predvsem pripadniki gorske enote policije, v gorah opravljamo več različnih nalog. Delujemo tako preventivno v različnih (lastnih) akcijah in sodelujemo na več prireditvah, kjer ljudi opozarjamo na določene nevarnosti in nepravilna ravnanja, ki lahko privedejo do nezgod. Prisotni pa smo seveda tui ob samih nezgodah, ker jih obravnavamo in pri tem ugotavljamo vzroke zanje. To nam služi za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti in preprečevanje takšnih nezgod, najprej pa je potrebno v vsakem takšnem dogodku izključiti tujo krivdo. V hribih smo in bomo še toliko bolj prisotni predvsem zdaj, ko se začenja planinski turizem.
Po besedah vodje gorske enote policije, Roberta Kralja, policisti v zadnjem času opažamo, da je obutev gornikov vse boljša. Ljudje večinoma uporabljajo primerne planinske čevlje, priporočljivi pa so visoki. Sicer pa mora gornik imeti s seboj topla oblačila in zaščito pred dežjem, pa seveda dovolj tekočine, da jo nadomesti s tisto, ki jo je na tej poti izgubil. Za prečenje snežišč ni dovolj samo čevelj, saj zdrs lahko preprečimo edino tako, da si nadenemo dereze in v roke vzamemo cepin, ds katerim se v primeru zdrsa pravočasno ustavimo. Glede na to, da so naši hribi dovolj razdrapani zaradi različnih vremenskih stanj in nekaj potresov v zadnjem času, je zaradi precej padajočega kamenja priporočljiva planinska čelada. Hkrati policisti opažamo, da ljudje odhajajo na določene ture precej pozno in jih pred osvojitvijo vrha ujame največja vročina.
Naj ne bo odveč še eno zelo pomembno opozorilo v teh vročih poletnih dneh: če ste se v hribe nameravali odpraviti ravno v nevihtnih dneh, načrtovano turo prestavite. Namreč, hitre spremembe vremena – predvsem avgustovske nevihte – spremljajo strele, ki so pogost pojav v naših hribih in letno zahtevajo nekaj žrtev. Če pa se v hribih že nahajate in vas takšno vreme preseneti, se umaknite na varno.
Opozoriti moramo še na vse več opisov na različnih forumih in družbenih omrežjih, kjer posamezniki, ki niso strokovnjaki za ocenjevanje planinskih poti, v svojih opisih pretiravajo (tako v pozitivno kot negativno smer). S tem vse obiskovalce gora, ki na tak način poskušajo dobiti določene informacije, zavajajo in jih s tem spravljajo v veliko nevarnost. Vsem, ki se želijo seznaniti oz. dobiti informacije o določeni gori, svetujemo, da informacije pridobijo iz uradnih vodnikov, ki jih izda Planinska zveza Slovenije, ali pa od turističnih društev.
Nepremišljenih dejanj gornikov je žal veliko. "Kot primer naj navedemo, da smo policisti odvračali in obračali ter dobesedno prosili ljudi, naj se z grebena Triglava vrnejo nazaj na Kredarico, ker so z jeklenic že preskakovale iskrice zaradi statične elektrike, kar pomeni, da je obstajala zelo zelo velika verjetnost udara strele. Ampak večina odgovorov je bila takšnih, da 'če sem prišel do tukaj, moram priti še na vrh'. Eden slabih primerov je tudi ravnanje staršev, ki otroke vodijo v hribe v zelo slabi in neprimerni obutvi. Pogost izgovor, ki ga uporabljajo, je ta, da 'mu noga tako hitro raste, da se ne splača kupiti ne vem kakšnih čevljev'. Pa še to se dogaja, da starši otroke vodijo po nezavarovanih planinskih poteh in nenavezane, tisti pa, ki jih navežejo, jih navežejo nestrokovno, kar pomeni, da obstaja še večja nevarnost, da padeta oba, tako otrok kot tudi tisti, ki naj bi ga varoval," je dejal vodja gorske enote policije Robert Kralj.