Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 18.07.1983

Delo, Šport: ... V južnoameriških Kordiljerah so bili naši ponovno uspešni

Jugoslovanska smer v Z steni Huayna Potosi (6094 m) v Boliviji - Prva ponovitev Japonske smeri na Salcantayu (6271 m) - Številne ture
LJUBLJANA - Letošnji obiski južnoameriških Kordiljer bodo ostali še dolgo pomemben mejnik naših posegov v tuje gore. Začeli smo s Patagonijo, sedaj se je domov vrnilo 38 planincev, večinoma alpinistov, ki so bili v gorah Peruja in Bolivije. Še pred koncem leta pa bodo spet na poti v Patagonijo Domžalčani (za kak obisk pa bomo morda izvedeli mimogrede). Sedaj je geslo, da ni iti (za tistega, ki ima denar) v Ande nič posebnega, tako nekako, kot je bilo včasih v Zahodne Alpe.

NAŠA SMER - Zahodna stena Huayna Potosi (6094 m) v bolivijski Kraljevi verigi z novo, Jugoslovansko smerjo. (Foto: Janez Pretnar).

Skupina 34 planincev je odpotovala v Južno Ameriko 28. maja, štirje pa teden dni za njimi. Tam pa so se razdelili na dve državi (Bolivijo in Peru) in skupine, ki so bolj ali manj samostojno izvajale svoje programe.
Odprava AO Rašica je bila pod južno steno Salcantaya (6271 m) že 7. junija. Naslednjega dne je bilo vseh šest tudi že na turi. V okolici so za aklimatizacijo opravili več grebenskih prečenj - po 5 do 7 vrhov, visokih od 5100 in 5350 m, so zajeli. Potem pa, ko so videli, da je stena objektivno prenevarna, sta navezi Bucik-Frantar in Matijevec-Vidmar (12. junija) vstopili v Južni greben, brata Niko in Silvo Novak pa v Vzhodnega.
Prva je bila na vrhu Salcantaya bratovska naveza, in sicer 14. junija malo pred poldnevom. Z novo varianto (vstop z juga) sta ponovila Poljsko smer (30-40°, III), sestopila pa sta po originalni.
Drugi dve navezi sta bili na vrhu »šele« dan kasneje. Toda - opravili so 1. P Japonske smeri, ki jo je njihova močna odprava leta 1976 plezala kar 60 dni (pritrjene vrvi, višinski tabori!). Tudi ocena te ture ni kar tako: V+/III-IV, 40/90°, led pa je bil spremenljive kvalitete. Sestopili so po Vzhodnem grebenu. Že naslednji dan so bili v bazi. Niko Novak je z Miro Uršič (AO Impol), ki se je pridružila njihovi štiričlanski trekinški skupini, 18. junija opravil pristop na K 5200 in je smučal s kote 5200 v J grebenu Saleantaya. Dva dni kasneje je Vanja Matijevec z Dušanom Poljakom opravil prvenstveni vzpon (IV/III, 50-55°) na Rajushco, 5350 m. V spomin na Andreja Veličkoviča-Fazana sta ga poimenovala Palca del Fazan. 22. junija so se vrnili v dolino in v soboto, 9. julija so bili (prek Zagreba) z drugimi spet doma.

V Kraljevi verigi
Alpinistična odprava, ki jo je organiziralo PD Radovljica, v njej pa sta sodelovala tudi dva člana AO Gorje, se je 9. junija utaborila pod Z steno Huayna Potosi (6094 m). Pred njimi se je pela v nebo več ko 1000 m visoka trikotna stena (med SZ in JZ grebenom), ki sta jo doslej preplezali šele dve odpravi - ameriška (1976) in francoska (1977). Desna polovica je povsem kopna, leva pa vkopana v led in nekako na tretjini višine jo čez vso širino reže kakih 100 m visok pas serakov.
Dva dni po prihodu so Ferjan, Jereb, Kersnik in Pogačar opravili prvo turo, grebensko prečenje Maria Locca (5520 m), soseda H. Potosi. Naslednji dan sta to turo ponovila še druga dva - Božič in Žumer. V ponedeljek 13. minulega meseca pa se je začelo zares. Blaž Jereb in Mirko Pogačar sta namreč vstopila v Z steno. Kmalu potem, ko sta prestopila robno zev, se je pričela stena »postavljati navpik« in šele pozno ponoči sta bila na temenu seraka. Naslednji dan sta prečila ves čas proti desni in ko je pričelo vrhove naokoli zlatiti zahajajoče sonce, sta bila še prek druge velike ovire (skalnega pasu). Bilo je še ravno toliko časa, da sta se povzpela na - kot noževo rezilo - strm vršni greben, na obeh straneh ovešen z opastmi.
Vzpon po prvenstveni Jugoslovanski smeri (50-600, 1300 m) sta zaključila tretjega dne okoli 10. ure. Bila sta že dobro izmučena in dajala ju je višina, zato ju JZ greben, po katerem sta se odločila, da sestopita, ni izpustil iz objema do noči. Na višini 5500 m sta morala še tretjič bivakirati, saj so najstarejši odseki imeli do 60° naklonine. 16. junija opoldan sta bila v bazi (4500 m) in naslednjega dne so bili že tudi v glavnem mestu Bolivije La Pazu.
V sredo so bili že na naslednji turi. Iz povsem druge doline (San Francisco) so se namenili na najvišji vrh Cordillère Real (Kraljeve verige) na 6422 m visoko Ancohumo, na kateri Jugoslovani doslej še nismo bili. Toda šele zvečer so vrh prvič videli, ko so se pripravili k bivaku (na 5700 m). Vse naslednje dopoldne so potem gazili, da so opoldan le dosegli ogromen amfiteater, ki ga oklepata Hauhame (6200 m) in Ancohuma. Potem pa so se morali zaradi trdega ledu umakniti na JZ greben in po 200 m težkega plezanja so bili prvi na vrhu: Božič, Ferjan in Pogačar. Kersnik in Žumer sta ob prvem poskusu odnehala le malo pod vrhom, Jereb pa je že na začetku ostal v bazi, ker je zbolel. Po dnevu počitka se je Kersnik odločil za nov poskus. Pridružil se mu je (že ozdravljeni) Jereb in z enim bivakom sta bila (v sila slabem vremenu) potem še onadva na vrhu.

Uspešen je bil tudi treking
Tudi skupina 12 planincev iz Radovljice, Kranja, Kopra, Tolmina in Beograda, ki se je odločila za treking po gorah Bolivije, je zelo zadovoljna z doseženim. Za začetek so se povzpeli na Chacaltay (5380 m, kjer je najvišje urejeno smuščišče) in Charquini (5300 m), potem pa je zapadel sneg in z Huayno Potosi ni bilo nič.
V drugo gorsko skupino so se namenili zaradi 6077 m visokega vrha Chachacomani. Toda prišli so le do višine 5900 m, potem pa so se morali zaradi kasne ure obrniti, čeprav pred njimi ni bilo tehničnih težav. V nadaljevanju so se potem povzpeli na več okoliških vrhov, visokih 5200-5400 m.
Za zaključek načrtov jim je ostala še gora Chachani nad Arequipo v Južnem Peruju. In uspelo jim je skoraj v celoti, saj se jih je osem povzpelo na približno 6000 m visoki vzhodni vrh. Potem pa še malo turizma, Cuzco, Machu Picchu, pragozd... vsega so po južnoameriških - večinoma makadamskih cestah prevozili več kot 5500 km in videli in doživeli resnično veliko.

Podatki nekaterih še manjkajo
Da bi bila slika o poletnem obisku Andov popolna, bi morali dodati vsaj še poročili dveh odprav; Šaleške in Primorske. Podatkov pa v celoti žal še nismo dobili. Za alpiniste iz Titovega Velenja (štirje so bili) vemo, le da jim poskus v SV steni Južnega Huascarana (Peru) ni uspel, da pa so kljub neugodnim snežnim razmeram opravili pristope na štiri vrhove in da so se za zaključek iz Jungaja po JZ grebenu povzpeli na Južni Huascaran (6768m). V 30 urah so bili na vrhu in nazaj. Za Primorce, ena naveza je iz Soškega AO, druga iz Idrijskega, pa, da so preplezali prvenstveno Slovensko smer po SZ stebru Illampuja (6362 m) v Bolivijskih Andih. Potem pa so, kaže takoj odšli pod J steno Tiquimanija (5595 m), koder pa so v steni že našli kline. Če so informacije, ki smo jih dobili točne, so ponovili »Češko direttissimo«. Njihova ocena je IV-V, 1000 m, 7 h in prvenstven bi bil lahko vsaj izstop. Zadnja novica o njihovem delovanju v Boliviji pa govori, da so (z enim bivakom) preplezali tudi novo smer v SZ steni Huayna Potosi. Bila naj bi najbolj direktna doslej (čez serake), izstop pa samo dva raztežaja od glavnega vrha.

FRANCI SAVENC

»Sedmica« v Dolomitih ponovljena
Iztok Tomazin je z Borutom Bergantom prosto plezal Pilastro (VII+/VI-VII)
TRŽIČ - Član AO Tržič Iztok Tomazin je pred odhodom v italijanske Dolomite v enem dnevu preplezal 13 smeri v SV steni Vrtače (110-200 m), med njimi so bile tri prvenstvene, z Markom Česnom (AO Kranj) pa je ponovil Libereško v Frdamanih policah.
V Dolomite sta odšla s tovarišem iz odseka Borutom Bergantom. 3. julija sta v sedmih urah preplezala smer Pilastro (Constantini-Apolonio) v J steni Tofane di Rozes. Tomazin je smer zmogel prosto, kar je ena redkih tovrstnih ponovitev (po 1. PPP, Liveseya leta 1980). Ključno mesto smeri je streha (2,5 m) z oceno VII+, v njej pa so še trije raztežaji VII-, dva pa VI+/VI. (Najtežji del smeri je 90 m visok pas med obema strehama s skoraj neprekinjenimi težavami od VI do VII-.) Italijanski alpinisti, ki so to smer plezali hkrati, so povedali, da ima le eno italijansko PP in da težave v strehi ocenjujejo celo z VIII. Visoka pa je približno 550 m. Nadaljevala sta v Civetti. Na »klasičen« način sta 5. julija ponovila Tissi-Andrich-Bartoli (VI - , 500 m) v Torre Venezia, dan pozneje pa še JV raz (Cassin-Ratti: VI, A2, 700 m).
Pred odhodom v Pamir je Tomazin sam ponovil še 15 smeri v Storžiču.

F. S.

Pet kamniških prvenstvenih
3. in 4. julija so kamniški alpinisti opravili kar pet prvenstvenih vzponov. Berčič in Pollak najprej tri sama v Skuti, potem pa še enega skupaj s tovariši. V Kalški gori pa sta bila uspešna Plevel in Podbevšek.

ALPINISTIČNE NOVICE

Opravljajo tudi PP
Iz Slovenj Gradca poročajo, da so konec minulega meseca in v začetku julija opravili več zanimivih tur. Štalekar je z Anko Logonder (Škofja Loka) ponovil Reyino, Tamše pa z Zagorcem Ogrin-Omerza v Ojstrici. Štalekar in Tamše sta 26. junija opravila PP Šarine poči v Dedcu in (toda le prvi v celoti) Kamniške v Vršičih. Babič (TAM) in Proseniak sta ponovila Smer D. Bregarja v Štajerski Rinki. Mira Tomše in Logondrova sta 3. julija preplezali Igličevo v Rinki, Franček Tamše pa je (v navezi z Galufom in Šuenom) PP Direktno v Štajerski Rinki.

Razmišljajo o Notranjskem AO
V alpinistično sekcijo Borovnica-Vrhnika so (po zimskem in poletnem izpitu ter ledeniškem tečaju) sprejeli šest pripravnikov - sedaj že alpinistov: Tomaža Cunderja, Rada Kovačiča, Milana Matiča, Matjaža Pristavca, Vilmo Purkart in Ivana Tomažiča. Hkrati je pet tečajnikov opravilo izpite za pripravnika. Sekcija šteje sedaj enega inštruktorja, sedem alpinistov in 11 pripravnikov. Dovolj za AO in če bi se združili še z gorniki iz Logatca in pritegnili še koga, bi lahko dobili močan - Notranjski AO.

Avgusta gredo na Kilimandžaro
PD Kalnik in Bilo gora organizirata planinski izlet na Kilimandžaro, ki bo daljši, kot so običajni (od 6. do 30. avgusta), da bi bilo moč potešiti vse želje na Črni celini. Med predvidoma 20 udeleženci bodo tudi trije ali štirje alpinisti.

Za trdnejšo organiziranost
Komisija za alpinizem PZH je vsem alpinističnim kolektivom Hrvatske razposlala okrožnico, ki bi jo lahko imeli tudi za poslednji poziv, da se končno uredi organiziranost. V petih točkah so nanizane zahteve do članov KA, vodstev AO pa tudi posameznih alpinistov. V soglasju s predsedništvom PZH so predvidene tudi sankcije. Društveno delo naj bi vzpodbujalo, ne pa zaviralo še kvalitetnejši razvoj alpinizma v SR Hrvatski.

Črni odlom z Razom
Rok Kovač je (z Eriko Gregorka, obe Akademski AO) v soboto, 9. julija opravil 1. PP Črnega odloma. Najtežji mesti (prečnico, doslej VI + in previs pred njo - A1) je ocenil s VI, za druge težave pa meni, da se gibljejo med IV+ in V-. Tudi Raz Jalovca, ki ga je plezal po smeri Ogrina in Omerze (1932), je ponovil prosto. Žlambor, kjer je na razdalji kakih 15 m približno 10 klinov je ocenil s VI-, izstopni previs pa s V+.

Mojstranški alpinisti so aktivni
Člani AO Mojstrana so zadnji čas veliko plezali. V okolici Bivaka II so v enem vikendu opravili 20 vzponov. Miklič je z Ravnikom (Jesenice) preplezal Skalaško s Čopom, Pečar s Čižmekom (obalni AO) Zajedo Šit, Pavlovčič pa s prijateljem Direktno in naslednji dan s Teražem še Črni odlom v Jalovcu. Pečar in Teraž sta 2. julija ponovila Steber revežev v Z. Mojstrovki, dva dni kasneje so v dveh navezah ponovili Hudičev steber ... Opravili so tudi več solo vzponov (Teraž Bavarsko itd.).

V Kamniških in Julijcih
O vzponih kamniških alpinistov prihajajo novice od vsepovsod. Konec junija so npr. spet imeli skupno turo na Kamniško sedlo, združeno z udarniškim delom. 3. julija sta Marjan Kaker in Rado Nadvešnik ponovila Herletovo v Ojstrici. 9. julija sta Janez Benkovič in Cene Berčič preplezala Steber revežev v Mojstrovki, ki ga je nepolnih 14 dni pred tem ponovil tudi Frane Kemperle s Stanetom Mokotarjem iz AO Rašica. Ta dva sta 3. julija prosto ponovila Varianto v Travniku (Kemperle se je enkrat prijel za klin), teden dni pozneje pa sta (tokrat oba) prosto zmogla še Šlosarsko v Steni. Dare Božič in Edo Pavlič pa sta 9. julija ponovila Zajedo Šit.

Tri PP v Steni
Andrej Kokalj in Tadej Slabe (oba Akademski AO) sta 2. julija prosto ponovila Šlosarsko v Steni. Njuna ocena: enkrat VI-, sicer V in lažje. Branko Ognačevič (AO Velebit) pa je (s Tinom Ilakovcem iz AO Zagreb-Matica) 10. julija prosto ponovil Peternelovo (VI+, VI, V in lažje), kar je verjetno šele 2. PP, dva dni pozneje pa še (4. PP) Helbo; VI, V1-, V+ in lažje.

Obvestilo Jeseničanov
Člani AO Jesenice ne mirujejo. Že junija so začeli z delom po bivakih, ki jih upravljajo več, kot vsi drugi skupaj, zato skrbi ne manjka. Spet so bili namreč na delu »vlomilci«, so pa tokrat ugotovili njihovo identiteto in bodo ukrepali. Ob tem sporočajo, da je mogoče dobiti ključ od bivakov III in IV v društveni pisarni (tel. (064) 81-291) vsak dan med uradnimi urami, B I in II pa sta tako odprta.
Poslali so tudi obsežen seznam vzponov, ki so jih opravili minuli mesec. Marič in Ravnik sta ponovila Kočevarjevo v Stenarju, Ravnik je z Mikličem plezal Skalaško s Čopovim stebrom, plezali pa so še v Dovškem Gamsovcu (Aleksičevo), Nad Šitom glavi, Škrlatici itd.

Ponovno spremenjen datum
Organizator začetniškega alpinističnega tabora Jani Bele nas je obvestil, da bo tabor (zaradi pouka srednješolcev) vendarle od 21. do 27. avgusta in tudi v Vratih ne bo, kot smo poročali, temveč pri Češki koči. Prav pa je, da ponovimo: namenjen je vsem, ki se žele seznaniti z osnovami plezanja in ne le absolventom alpinističnih šol. Prijava, ki jo je treba poslati na PZS do 30. t. m., mora vsebovati poleg osnovnih podatkov (ime, priimek, rojstne podatke, naslov) tudi potrdilo o plačilu (2.000 udeleženec, 3.000 din pa PD) in o nezgodnem zavarovanju. Zbor za preizkusno turo bo v soboto, 6. avgusta ob 20. uri v Krnici, tečajniki pa si morajo sami oskrbeti tudi popolno plezalno opremo. Razpis (in rok) velja tudi za vse, ki se nameravajo tečaja udeležiti kot inštruktorji in za vodjo.

Knjiga F. S. Copelandove
Profesor Marijan Lipovšek je prevedel zadnji čas tudi knjigo Fanny S. Copelandove »Beautiful Mountains«. Miss Copelandova je bila doma z Irske (rojena 27. 9. 1872 - 29. 7. 1970), veliko let pa je prebila v naši domovini in v naših gorah, ki jih je tudi lepo predstavila svetu. Knjiga, ki jo bo izdala Cankarjeva založba pod naslovom »Te čudovite slovenske gore«, opisuje plezanje v času po prvi svetovni vojni. Omenja Juga, s katerim sta se srečala, preden je odšel s tovarišema v Dolgo Nemško smer, pa Deržaja, Debelakovo, De Reggija, Jesihovo, Čopa in še druge znane slovenske alpiniste.

Nekaj kranjskih vzponov
Srečo Rehberger je (z Igorjem Kalanom) konec junija opravil 3. PP Šarine poči v Dedcu, 9. julija 3. PP Kamniške v Vršičih in 4. PP Desne v Dedcu, dan kasneje pa še 5. PP Centralnega stebra v Dedcu. 4. julija je Rehberger z Andrejem Štremfljem opravil prvenstveni vzpon (Križanke: VI-/V, III-IV) v S steni Dolgega hrbta. Vstop v smer je levo od Smeri Platenshusa, ki jo višje potem križa. Poročajo tudi o 3. SP Zajede v Malem Jalovcu, ki jo je opravil Andrej Štremfelj, Matej Kranjc in Drago Šegregur sta ponovila Jubilejno v Dolgem hrbtu; od 2. do 4. julija so imeli tabor v Zahodnih Julijcih (Bele vode) itd.

Težave z izmenjavo z Gruzijo
Opolnoči s torka na sredo bo z beograjskega letališča poletela še tretja letošnja planinska skupina v SZ. Med skupno 20 udeleženci, ki jih bosta vodila Janko Ferlinc in Boris Mlekuž, bo tudi deset alpinistov (7 iz koroških AO in 3 iz Soškega AO). V domovino se bodo vrnili 3. avgusta, spet prek Beograda. Težava pri tej izmenjavi pa je, da so bili razgovori premalo natančni - mladi iz Gruzije jih pričakujejo v glavnem mestu svoje republike, naši pa so pripravili aranžmaje le za pot do Moskve. Njihova planinska aktivnost pa bo, upajmo, kljub temu neokrnjena (v skupini Kazbeka). In jeseni pridejo k nam v zameno mladi iz Gruzije.

Smučarsko prvenstvo alpinistov
Čeprav nekoliko kasno, so sedaj končno znani tudi uradni rezultati letošnjega smučarskega prvenstva slovenskih alpinistov. Pri izračunu so upoštevali - poleg rezultatov - tudi seznam registriranih pri KA PZS, zato je izpadlo nekaj alpinistov, ki so imeli dobre uvrstitve. Sicer pa kaže, da za taka tekmovanja ni več pravega zanimanja in zbor načelnikov, kot najvišji organ našega alpinizma, bi moral odločiti, kako in kaj naprej.
Med posamezniki je bil najuspešnejši Luka Karničar pred Radom Markičem in Davom Karničarjem, med alpinistkami pa rezultatov zaradi preslabe udeležbe celo ni bilo moč izračunati. Med AO si slede: Jezersko, Kamnik, Črna itd.

Jeseni poskusijo Nemci
V glasilu nemške planinske organizacije DAV je mogoče prebrati podrobnosti o njihovi jesenski odpravi, ki ima v načrtu južni greben Manasluja (8156 M). Torej isto smer, kot jo je načrtovala splitska letos spomladi in je v njihovem načrtu za prihodnje leto, v spomin na Bučana in Zaplotnika. Desetčlansko odpravo bo vodil Günther Härter (30), bazni tabor nameravajo postaviti na višini 4300 m, višinske pa na 5600, 6100, 6700 in 7300 m.

Na kratko
AKADEMSKI AO: Andrej Debevc in Miran Gabršček sta 4. julija ponovila Zajedo Šit, Bojan Leskošek pa istega dne, torej še pred nesrečo v Steni (ki se je končala praktično le z mavcem na nogi), sam Steber Štajerske Rinke, Vzhodno in Igličevo.
AO CELJE: Zdenka Golavšek in Frenk Horvat sta 3. julija ponovila Vzhodno in Dušanov steber, dan za tem pa Celjsko (med Malo in Štajersko Rinko), verjetno z novo varianto »Čez plate« (izogib izstopnega žleba).
AO JEZERSKO: Davo in Luka Karničar sta 3. julija v steni S grebena Kočne preplezala novo smer (Faciron, desno od Češke 75), naslednjega dne pa sta opravila še 3. Šuštarjeve (VI-) v Dolgem hrbtu. Opravili so tudi več solo vzponov: Davo Karničar je sam ponovil Kašutovo v Grintavcu in prvi sam sestopil po Grintavčevem stebru, Luka pa je ponovil Požeruhovo v Babi, Centralno v Dolški škrbini itd.
AO KOZJAK: Boro Jerebek in Danilo Škerbinek sta ponovila Celjsko v S steni Planjave in Župančič-Wisiak v Mali Rinki (izstopila sta po zajedi). Franci Bračko in Tone Golnar pa sta 2. julija ponovila Ljubljansko v Steni, teden dni pozneje pa še (1. ali 2. P) Kotnik-Verko v Turski gori.
AS LITIJA: Vojko Mohar in Jože Repina sta 9. julija ponovila Zajedo spominov v Stenarju, Dare Juhant in Janez Savšek pa Ljubljansko v Steni in naslednji dan še Prusik-Szalayevo. Tega dne sta Marjan Brodar in Lesjak preplezala Levi bok SZ raza Kalške gore.
AO LJUBLJANA-MATICA: Igor Jamnikar in Samo Kuščer sta 2. julija, ponovila Zajedo Šit. Sabina Imeri in George Novak pa sta teden dni kasneje, kaže, preplezala novo smer (Kavka: V-/III, 500 m) v JZ steni Lešarjeve peči, med Razorjem in Planjo. (Hotela sta se izogniti snežišču nastopu v Grapo Utrujenega stolpa in zavila v levo).
AO VIPAVA: Zadnje čase so plezali predvsem v Steni, tudi s tečajniki. Darko Hrovatin in Davorin Kodele sta 9. julija ponovila Wisiakovo, dan pozneje pa Bohinjsko smer.
AS ŽELEZNIKI: Junija so plezali nad Korošico, potem pa so ime skupno turo v Vrata. Med drugim so ponovili Jugov steber, Darko Čufar in Miha Prevc Skalaško z Ladjo, Stane Čufar in Franci Šubic pa Skalaško s Čopovim stebrom.
AO NOVO MESTO: Junija so precej plezali v Kamniških, pa tudi Julijcih. Od 1. do 4. julija pa so imeli - v okviru AŠ - tabor v Bivaku II. Deset udeležencev je opravilo več ponovitev pa tudi štiri prvenstvene (Markovo, Staro škarpo in Kamnolom v Šplevti in eno v Oltarju).
AO RAVNE: Igor Ježovnik in Drago Slanic ter Robi Jamnik z Rokom Kolarjem so zadnjega junija ponovili (v dežju) Zajedo Travnika. Dva dni kasneje pa sta navezi Edi Motaln - Dušan Planinc in Jamnik-Kolar ponovili še Zajedo Šit. Janeta Kodrin in Jelka Tajnik pa sta tega dne preplezali Jesihovo v Šitah s Čopovo varianto.
AO TAM: Zadnji vikend minulega meseca so plezali v stenah nad Logarsko dolino: Igličevo, Dušanov steber, Celjsko v Planjavi itd. Naveza Podrepšek-Tučič-Žnidaršič je ponovila Zahodno zajedo v Ojstrici. 2. julija sta Škarabot in Šuen ponovila Tamovsko in Miniaturno v Škarjah, Galuf in Šuen pa naslednji dan Igličevo, Direktno in Steber Štajerske Rinke. Naslednji dan sta Galuf in Tučič preplezala Varianto Igličeve, nato pa še Igličevo v sestopu.
AO TRBOVLJE: Zadnji vikend v juniju so imeli tabor na Češki koči. Bilo jih je 11 in opravili so 30 vzponov. Ob tem so med medse sprejeli Zorana Gričarja in prvo alpinistko AOT Bojano Tomaž. V začetku tega meseca pa je Božena Gerjevič s Simončičem preplezala Raz Jalovca, Lenarčič je sam preplezal Hornovo in Raz, naveza Lenarčič-Simončič-Železnik pa Belačevo v Šitah.

Pomembno ob obiskih tujih turistov
LJUBLJANA - Ker predstavljajo tuji planinci (in turisti nasploh) v planinskih postojankah pomemben delež obiskovalcev, je gospodarska komisija PZS pripravila uradno tolmačenje o možnostih njihovega plačevanja.
Plačevanje v devizah v planinskih postojankah ni dovoljeno, razen če ima PD v njej registrirano menjalnico. (PZS svetuje društvom, da tam, kjer imajo večji tujski obisk, to tudi store.) Zaposleni pa so dolžni sprejemati dinarske (turistične) čeke, saj so uradno plačilno sredstvo in velja zanje vse kot za druge čeke. Planinska organizacija (oziroma zakupnik) pa ni dolžan odobravati 10% popusta, razen če se (n. pr. s katero od turističnih organizacij) dogovore za povračilo. V takih primerih je prav, da to tudi na primeren način reklamirajo.

Zima v Karakorumu
VARŠAVA - Andrzej Zawada, že kar legendarni vodja alpinističnih odprav (in odličen plezalec) spet pripravlja razmere za nadaljnjo uveljavitev poljskega alpinizma. Letos pozimi je v družbi s Kanadčanom Jacquesom Olekom raziskoval razmere v Karakorumu. Na ledeniku Baltoro je bilo (v višini približno 4000 m) stalno okoli -30°C, konec februarja je hudo snežilo, izredno težko je dobiti celo minimalno število nosačev ... toda zimski vzpon na K-2 vseeno že načrtujejo!

Člani andske alpinistične odprave spet doma
LJUBLJANA, 18. julija - Na brniško letališče so danes iz Bolivije preko Frankfurta prileteli člani »Primorske alpinistične odprave Andi 83«. Slavko Svetičič, Žarko Trušnovec, Janko Humar in Milan Černilogar (na sliki z leve proti desni) so preplezali štiri prvenstvene smeri. Povzpeli so se na štiri vrhove, in sicer na Illampu (6367 m), Tiquimani (5550 m), Huayno Potoso (6090 m) in Anciuomo (7014 m). Glede na razmere, težavnost in uspešnost, je bil ato ena najvidnejših odprav, saj alpinisti niso imeli na voljo nikakršnih zemljevidov, pa tudi podatki o stenah so bili skromni. (Marko Pograjc, foto: Janez Pukšič)

OD TOD IN TAM

V ospredju je tudi K-2
LONDON - 20-članska italijanska odprava pod vodstvom Francesca Santone, v kateri kot gosta sodelujeta Kurt Diemberger (50) in Josef Rakoncaj iz CSSR, si je izbrala za cilj S steno, točneje »korekturo« Japonske smeri {1982) na drugi najvišji vrh sveta K-2 (Čogori, 8611 m). Zanimivo je, da bodo tudi njim v pomoč (kot lani Japoncem) t. i. »evrošerpe«, 20- članska skupina evropskih alpinistov. Njihova smer namreč vodi iz Tibeta, koder ni višinskih nosačev.
Mednarodna odprava pa bo s pakistanske strani poskušala preplezati na alpski način, v navezah po dva in dva, SZ raz, s Savojskega ledenika čez Savojsko sedlo (6250 m). Za aklimatizacijo bodo tri tedne plezali v bližnji okolici (Lobsang), potem pa »skočili« še npr. na Broad Peak (8047 ni).

»Arhi - Met Himalaja«
MÜNCHEN - Ker je v vznožju Himalaje in Karakoruma za zdaj le nekaj stalnih meteoroloških opazovalnic in so napovedi - posebno za alpiniste - še vse preveč okvirne, so pred nedavnim ustanovili center »Arhiv für Meteorogogije im Himalaya«, ki ga vodi Cornelia Lüdecke (Valley-str. 40 - D 8000 München 70). Pripravljajo bibliografijo meteoroloških del o Himalaji, spodbujali bodo sistematična opazovanja odprav itd

Hkrati na tri osemtisočake
BASEL - Devet švicarskih alpinistov, ki jih vodi Stefan Borner (34), se namerava v poletni sezoni povzpeti kar na tri osemtisočake v Karakorumu: Gašerbrum I (Hidne Peak, 8068 m), Gašerbrum H (8035 m) in Broad Peak (8047 m). Rekord ima sedaj Reinhold Messner, ki se je lani poleti (z isto odpravo) - povzpel na Gašerbrum II in Broad Peak. Pripomniti pa je potrebno še, da so ti vrhovi sorazmerno blizu drug ob drugem.

Umrl je Wyss-Dunnant
ŽENEVA - V 86. letu starosti je umrl veteran švicarskega alpinizma in eden ustanoviteljev mednarodne planinske organizacije (UIAA), dr. Edouard Wyss-Dunnant. Leta 1952 je bil vodja odprave (I. švicarske), ki je odprla »južno pot« na Everest (čez Južno sedlo). Kot zdravnik se je veliko ukvarjal s problemom aklimatizacije in višinske bolezni. V letih 1965-68 je bil predsednik Švicarskega alpinističnega kluba (SAC). Leta 1968 pa je posta! še častni predsednik UIAA, ki ji je več let pred tem uspešno predsednikoval.

Tri naveze v Sfingi ( 16.7.83)
Kar tri naveze so 25. preteklega meseca v enem preplezale Raz mojstranških veveric v Sfingi. Igor Jamnikar (AO Matica) in Boris Osolnik (Akademski AO) ter škofjeloški dvojici Uroš Rupar-Damjan Vidmar in Jure Bogataj-Zvone Peterlin.

Več nesreč
MÜNCHEN - Nemška planinska organizacija DAV je objavila podatke o lanskih nesrečah v njihovih gorah. Vseh primerov je bilo več (307) kot leto poprej (243). Več je bilo tudi smrtnih žrtev. Lani jih je bilo 74, leta 1981 pa 64. Doslej najbolj tragično pa je bilo leto 1979, ko so našteli v nemških Alpah kar 79 smrtnih primerov.

  18.07.1983


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti