Boris Štupar 03.09.1933 07:27 3013 0

Odkritje spominske plošče Sandiju Wisiaku

Jutro (1933): Kamnik, 3. septembra 1933

Danes je bila na Kamniškem sedlu odkrita spominska plošča Sandiju Wisiaku, ki se je ponesrečil pomladi na poti s Sedla preko Planjave.
Že v soboto zvečer je odšlo v Kamniške planine okrog 100 planincev. Prenočili so deloma v Bistrici, deloma na Sedlu. Grozilo je deževno vreme. Vendar so se popoldne raztrgale megle in je nad Kamniškimi planinami zasijala jasnina. Spominska plošča je vzidana ravno na mestu, kjer se je sprožil snežni plaz in Sandija odnesel v dolino. V črn marmor so vklesane besede: »Sandi Wisiak, 12. maja 1933.« Gornji rob plošče je obit s pozlačenimi žebljički, v sredi nad njo pa je pozlačen križec.

Nad ploščo so Sandijevi planinski tovariši napravili 2 m dolg in poldrug meter širok vrtiček, kjer je zasajeno planinsko cvetje.
Proti poldnevu se je zbralo pod Rdečo kepo na poti, ki vodi s Kamniškega sedla na Planjavo mnogo turistov, največ Skalašev iz Ljubljane, Celja in Kamnika. Navzoči sta bili tudi mati in sestra pokojnega. Obrede je izvršil kamniški kaplan Mihael Jenko. Ob odkritju plošče je imel g. Jenko lep nagovor, za njim pa je predsednik Skale dr. Kajzelj v toplih besedah obudil spomin na nesrečo. Ganljiv govor je imel tudi pokojnikov najboljši prijatelj in planinski tovariš na premnogih turah po vseh naših Alpah Uroš Zupančič. Ihtenje zbrane družbe planincev je spremljalo njegove, iz dna srca prihajajoče besede. Še sta poverila zastopnika jeseniške in savinjske podružnice Skale, nakar so planinci zapeli »Vigred se povrne« in »Gozdič je že zeleni«. Ginljivi žalostinki sta turobno odmevali od skal.
Po svečanosti so se planinci zopet razšli po svojih poteh.

Jutro – ponedeljska izdaja, 4. september 1933