Ponedeljsko Jutro: Na Tičarici je omahnil v smrt elektrotehnik Dušan Gorup iz Maribora
Ljubljana, 13. avgusta.
Letošnje poletje zahtevajo naše planine toliko žrtev, kakor le redko katero leto. Zadnji čas kar ne mine več teden, da se ne bi pod vrhovi naših gora pogubilo mlado življenje drznega planinca. Ni se še utešila žalost nad sveže zasutima grobovoma nadebudnih dijakov Grebenca iz Ljubljane in Lečnika iz Celja, že žaluje Gorenjska s težko prizadetimi svojci ob krsti nove žrtve triglavskih planin, ob krsti mladega, nadarjenega visokošolca in navdušenega turista, slušatelja elektrotehnike na ljubljanski univerzi, Dušana Gorupa iz Maribora. Nesreča se je zgodila v soboto dopoldne okrog 11. ure pod vrhom Tičarice nad šestim izmed Sedmerih triglavskih jezer.
O nesreči sami nam je stavil podrobne podatke na razpolago dekan tehniške fakultete na ljubljanski univerzi, gosp. univ. prof. dr. inž. Alojz Kral, čigar slušatelj je bil pokojni Dušan Gorup. Nedoumna je pač igra usode, ki je g. dekana privedla na poti proti koči pri Sedmerih jezerih na kraj nesreče prav tisti hip, ko se je njegov učenec v svoji smrtni uri zrušil čez skale. G. dekan prof. dr. Kral nam je, še ves pod težkim vtisom tragičnega dogodka, pripovedoval:
V usodnem trenutku Prišel sem na kraj nesreče prav tisti hip, ko je Gorup padel. Hodil sem s planine Na kraju proti koči pri Sedmerih jezerih in sem pravkar hotel fotografirati zanimivo partijo, ko sem začul, da se ruši kamenje v steni in obenem krik ženskega glasu. Zgodilo se je to v neposredni bližini koče, tako da sem čul tudi glasove ljudi, ki so stali pred njo.
Kmalu nato sem opazil moško telo, ki je obležalo ravno pod Ticarico na koncu gornjega prodišča nad šestim jezerom. Medtem so tudi drugi turisti pritekli iz koče in so v naglici pripravili nosilke. Ponesrečenec je bil še živ. Prenesli so ga v kočo. Po obrazu, ki je bil ves raztrgan in krvav, ga ne bi bil mogel spoznati, v koči pa sem izvedel, da je ponesrečenec moj učenec, elektrotehnik Dušan Gorup iz Maribora.
V koči je izdihnil
Vsi planinci v koči so se takoj pričeli z vso vnemo brigati za ponesrečenca. Izprali so mu rane z alkoholom in ga antiseptično zavarovali z jodom. Štirje mladi turisti, ki so prav tedaj prispeli v kočo in ki so se prav tako z vso skrbjo zavzeli za nesrečnega ranjenca, so obenem prinesli vest, da pride za njimi vsak hip tudi ravnatelj Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik. Toda medtem je nesrečni Dušan že podlegel poškodbam in g. dr. Rebernik je dosegel kočo tik po njegovi smrti. V koči je po tej težki nesreči zavladalo vsesplošno žalovanje. Vsi planinci, zlasti pa dame, so ves čas izkazovale mlademu nesrečnemu planincu in njegovi spremljevalki, ki kar ni mogla dojeti vse grozote nesreče, vso ljubezen in skrb. Vse priznanje gre tudi moštvu obmejne vojaške in finančne straže, ki je nudilo vso pomoč.
Kraj na katerem se je primerila smrtna nesreča, je znan po planikah, ki tam prav bohotno cveto. Pokojni Dušan Gorup in njegova spremljevalka sta jih bila že nabrala vsak en šopek. Mladi turist pa je v svoji vnemi hotel preplezati še eno steno in je svoji sopotnici naročil, naj gre dalje po nižji poti. V tistem hipu je padel. Kraj sam sicer ni nevaren, toda na zapadni steni Tičarice se jasno vidi, kako je tu kamen krhek. Kako se je nesreča zgodila, nihče ne ve in tudi Gorupova spremljevalka ne more tega razložiti.
Dušan Gorup je bil na vsak način izvežban, odličen plezalec Kakor govori vpisna knjiga v koči pri Triglavskih jezerih, je imel pravkar za sabo izredno naporno in drzno turo: preplezal je Jalovec, Špik, steno Martuljka in Škrlatico. Turo je pričel iz Planice in je bil menda že ves teden v gorah. V petek je precej pozno dospel v kočo pri Sedmerih jezerih in prenočil. Naslednji dan dopoldne je napravil iz koče takorekoč majhen sprehod, da nabere planik. Pol ure nato, ko je kočo zapustil, je na povsem neznatnem, takorekoč nenevarnem kraju našel smrt.
Takšna je pogosto tragika najboljših planincev, ki zmorejo plezalne ture, združene z najbolj tveganimi napori, na koncu pa jih pričaka nesreča na najneznatnejše kraju. Takšne tragične smrti je pred leti umrl eden najznamenitejših slovenskih planincev de Reggi na Turncu pod Šmarno goro.
Na mrtvaškem odru
Truplo ponesrečenega Dušana Gorupa je čez noč ostalo v koči pri Sedmerih jezerih, davi ob pol 6. pa so ga dvignili za prenos v Srednjo vas v Bohinju.
Bohinj, 13. avgusta. Danes ob 11.30 so truplo ponesrečenega turista Dušana Gorupa čez Ovčarijo in Planino pri jezeru prenesli na Staro fužino, od tod so ga pa prepeljali v Srednjo vas, kjer leži v mrtvašnici. Sorodniki, ki so bili o nesreči obzirno obveščeni, so prispeli že v Srednjo vas okrog poldneva; bila je pokojnikova mačeha in nekaj bližjih sorodnikov. Planinci in prijatelji ter Sokoli iz Bohinjske Bistrice so truplo zasuli s planinskim cvetjem, rušjem in planikami. Pogreb ponesrečenega turista bo jutri, v ponedeljek popoldne v Srednji vasi.
Jutro, 14. avgust 1933