Slovenec (1933): Kamnik, 6. julij 1933
Včerajšnji večer je potekel v Kamniku pod utisom vesti o številnih nesrečah, ki so od vseh strani kar deževale v mesto. Okrog 20 se je v Zapricah težko ponesrečil pri vožnji na motociklu prvak kamniških kolesarjev Slavko Jesenovec. Dva motociklista sta se peljala drug za drugim iz Kamnika proti Duplici. Na nekem ovinku v novi Zapriški koloniji pa je po čudnem naključju Jesenovca vrglo ob cestni odbijač, kjer je obležal s hudimi poškodbami na glavi in z zlomljeno nogo. Tovariš je takoj skočil v mesto po avtomobil, s katerim so ga odpeljali k zdravniku.
Ravno v tistem času pa je prispela s Stahovice vest, da so našli v dolini Korošice ponesrečenega turista, po katerega se je odpravila ekspedicija šestih fantov iz Stranj, ki jih je poslalo tajništvo SPD. O tej nesreči ki ni tako hudega značaja pa bi vendar kmalu postala usodna, doznavamo zaenkrat naslednje podrobnosti:
V nedeljo je krenil po dolini Kaminške Bistrice po poti, ki vodi pod Mokrico 30 letni turist Viktor Puc iz Ljubljane. Hotel je priti po znani dolini potoka Korošice na Krvavec. Med potjo se je nekje ustavil, da si privošči skromno južino, katero je nosil s seboj v nahrbtniku. Vsedel se je na rob poti, vzel iz nahrbtnika škatlo z jedili, nahrbtnik pa je stisnil med kolena. Po čudnem naključju se mu je nahrbtnik izmuznil in se skotalil po strmem bregu v dolino, turist je skočil za njim, pri tem pa mu je izpodrsnilo. Po strmem plazu grušča se je pričel valiti v dolino in vsa prizadevanja, da bi se ustavil, so bila zastonj. Pri tem naporu mu je gotovo prišla pred oči nedavna nesreča Sandija Wissiaka in nesreča Alberta Makuca, ki se je na Grintavcu valil po strmem ledenem plazu in nato padel v 300 metrov globok prepad. Misel, da morda tudi njega čaka podobna usoda, je delovala nanj tako zelo močno in ga popolnoma izčrpala.
Ko se je brez večjih telesnih poškodb mirno ustavil na dnu plaza, je bil brez moči. Komaj se je mogel nekoliko premakniti in z največjo težavo se je privlekel do par metrov oddaljene mahovnice.
Mahovnica je iz par desk ali smrekovega lubja zgrajeno zavetišče, v katerem imajo drvarji spravljen mah, ki ga rabijo za mašenje razpok v veliki vodni riži, ki jo je postavila Kamniška meščanska korporacija v dolini Korošice za spravljanje lesa do struge Kamniške Bistrice. Ta riža je dolga 2 in pol kilometra.
Ponesrečeni turist je z zadnjim naporom moči prišel do ene teh mahovnic in se vlegel na mah ter čakal pomoči. Lačen je bil in žejen, vendar pa si ni mogel pomagati, škatlja z jedmi je ostala na vrhu plaza, turist pa ni mogel do nje, saj je komaj premikal ude. S slabotnim glasom je klical na pomoč, toda od nikoder ni bilo žive duše. Tako je v strahu in pričakovanju preživel noč od nedelje na ponedeljek, pomoči pa še vedno od nikoder. Lakota ga je zmagovala. moči pa so ga čimdalje bolj popuščale.
Minil je ponedeljek, minil torek.
V sredo že pozno popoldne se je nekemu delavcu, ki je zaposlen pri plavbi lesa po riži v Korošici, zlomilo držalo na cepinu. Stopil je višje v hrib, kjer imajo shranjeno orodje, da si vzame novo držalo. Ko je šel mimo mahovnice, je zaslišal slabotno ječanje, ki je prihajalo iz skromnega zavetišča. Našel je že vsega onemoglega in premraženega turista, ki si ni mogel pomagati. Delavec je pohitel v dolino in naprej v Stahovico, od koder je po telefonu obvestil tajništvo SPD v Kamniku. V Stahovici se je takoj zbrala ekspedicija, ki je pod vodstvom g. Erjavška krenila pod Mokrico in rešila turista iz obupnega položaja, v katerem je brez jedi prebil tri dolge dni. Ponoči so ga varno prenesli po pastirski poti v dolino. Iz Kamnika sta se z avtomobilom odpeljala ekspediciji nasproti zdravnik dr. Janez Pucelj in tajnik podružnice SPD g. Maks Koželj, šli so kolikor so mogli daleč z avtomobilom, nato pa peš. Ob dveh zjutraj so srečali vračajočo se ekspedicijo s ponesrečencem, kateremu je zdravnik dr. Pucelj nudil prepotrebno pomoč. Ugotovil je, da nima nevarnih telesnih poškodb, pač pa je hudo oslabel in bi težko vzdržal še dalj časa v takem položaju. Delavec ga je torej čisto po naključju našel takorekoč v zadnjem trenutku. Turista so pripeljali ob treh zjutraj na Stahovico. Bil pa je tako oslabel, da je komaj mogel dati nekaj podatkov in pojasnil. Preskrbeli so mu dobro oskrbo in je zdaj brez dvoma izven vsake nevarnosti.
Še ena nesreča javljena
Ko se je zvedelo da so našli ponesrečenega turista pod Mokrico, je prišla na tajništvo SPD v Kamniku še ena vest s planin. Prejšnji dan se je podala v planine četverica znanih ljubljanskih turistov. Naskočili so znano Trstenikovo (Rzenikovo op.o) steno na Konju, ki je okrog 800 metrov visoka in je doslej slovela za nepremagljivo. Plezalci so se domenili, da se snidejo na vrhu stene, ali pa v koči na Korošici. Sklenili so, da se ne sme nihče podati v drugo smer, da ne bo potem nepotrebnega razburjenja. Trije so zmagali steno in prišli na vrh, četrtega pa ni bilo.
Dolgo so ga čakali, ko ga pa pozneje ni bilo na Korošici, so ga šli iskat po isti poti nazaj, vendar pa ga niso našli niti pod steno niti kje drugje. Domnevajo zato, da se je ponesrečil v steni in kje obvisel. Iščejo ga še naprej. V sredo
pozno zvečer se je podalo tudi par kamniških plezalcev in turistov, da ga poiščejo. Do dveh pop. še ni prišla nikaka vest v Kamnik.
Ponesrečeni turist sedel doma
Kamnik, 6. julija.
Telefonično smo prejeli zvečer tole poročilo: Okrog treh popoldne se je podala v planine nova družba turistov, da pomaga pri iskanju ponesrečenca, katerega so ostali iskali že od 4 zjutraj. To je bilo radi goste megle zelo otežkočeno. Proti večeru pa so sporočili iz Ljubljane, da je pogrešani turist že včeraj prispel domov in da je vsako iskanje odveč. Na sredi pota se je namreč skesal in tiho izginil. Tovariši so ga pogrešali samo tri minute in ker na glasno klicanje ni dni nobenega odgovora, so bili čisto upravičeno prepričani, da se je ponesrečil. Ta pa se jo najbrž potuhnil in s tem spravil v veliko skrb svoje tovariše, 15 do 20 turistom pa nepotrebni celodnevni trud z iskanjem.
Slovenec, 7. julij 1933