Delo, Šport: ... Plazovi prete!
Že nekaj časa so v naših gorah razmere, ki dovoljujejo le omejeno gibanje. Najprej so bile v nižjih legah skale pokrite s požledom, višje pa tudi že z debelejšimi plastmi snega. Na to je padla še debelejša plast snega, temperatura je porasla in še pred novim letom je pričelo plaziti. Zadnje sneženje pa je razmere še poslabšalo in nevarnost plazov je sedaj tako rekoč povsod.
Premiera v Rzeniku
Severozahodno ostenje Rzenika spada s svojo krušljivo steno že od nekdaj med naše najtežje in najmanj obiskane. Pozimi sta jo doslej obiskali le dve navezi in obe ponovili smer Dular-Juvan.
Zoran Bešlin in Janez Marinčič (oba člana AO Matica) sta v soboto, 25. decembra, prvič vstopila v smer Modec-Režek. Toda ker je že dopoldne pričelo snežiti, sta se po dveh vrvnih dolžinah obrnila. V nedeljo, pa se je vreme popravilo in takoj sta zopet odšla pod steno ter bivakirala v luknji pod njo. V ponedeljek sta plezala (bilo pa je težje kot dva dni pred tem, ker je bila skala prekrita s snežnim oprhom, temperatura pa 15 stopinj pod ničlo) sedem dolžin, tako da sta se po spustu na koncu prečnice dvignila nazaj na višino le-te. V torek se je otoplilo, toda pričelo je pihati. Potem, ko sta nadelala še dve dolžini nad previsom, sta si bivak uredila pod tehničnim raztežajem. Ponoči pa je pričelo snežiti in v sredo je bila skala prekrita z dodatnimi 20-30 cm snega. Iz zgornjega dela stene so se pričeli spuščati plaziči sipkega snega, plošče so bile na tenko prekrite z ledom in zato sta se šele po daljšem razmišljanju odločila za nadaljevanje. V četrtek, potem ko je ponoči prenehalo snežiti in sta lahko v zgornjem delu stene hitreje napredovala (le za prečnico sta potrebovala kar dve uri), sta okoli 14. ure dosegla vrh. Potem pa še dobre tri ure sestopanja prek Dola in bila sta zopet v dolini Kamniške Bistrice, ki sta jo zapustila pred štirimi dnevi.
Vzpon, ki sta ga opravila Bešlin in Marinčič bo šel v anale prav gotovo kot eden najtežjih v letošnji zimski sezoni - to lahko rečemo že sedaj. Opravila sta ga namreč v klasičnem alpskem stilu, v sorazmerno visoki steni (500 m) in težkih vremenskih razmerah, ledu in snega pa je bilo toliko, da sta več kot 3/4 smeri plezala v derezah.
Zamenjava na Jesenicah
Preteklo sredo, 29. decembra, so imeli jeseniški gorski reševalci redno letno konferenco v tovarniški restavraciji. Ugotovili so, da je bilo delo kljub raznim težavam uspešno. Namesto Jožeta Makovca so izvolili za novega načelnika postaje GRS Bertija Krapeža. Dan za tem pa so imeli med rednim sestankom volitve tudi člani AO Jesenica. Namesto dolgoletnega načelnika Uroša Župančiča so za novega vodjo izvolili Janeza Kunstlja.
Alpinistična aktivnost na Hrvatskem
Komisija za alpinizem PZ Hrvatske je v lanskem letu priredila dva zbora alpinistov, dve predavanji (Nošak in Makalu), sestanek koordinacijske komisije za alpinizem PZJ, izpite za alpiniste (opravili so ga štirje kandidati) in še nekaj akcij republiškega pomena.
AO »Kamenjak« (Reka) šteje 30 članov, ki so lani opravili 96 vzponov. Alpinistično šolo je uspešno končalo 18 udeležencev (od 27), opravili pa so tudi 1(5 prvenstvenih vzponov (7 na Risnjaku, 3 v Veliki in 1 v Mali Paklenici, 1 v Loški steni, 1 v Suhi planini in 2 v Dolomitih).
AO »Mosor« iz Splita šteje sedaj 34 članov (od tega so le 4 alpinisti), opravili pa so 135 vzponov, med njimi 6 prvenstvenih. Priredili so tečaj pod Monte Roso, dva tabora v Paklenici, ta čas pa teče tudi AŠ s 15 udeleženci.
AO Petehovec in AO Ravna gora iz Varaždina komisiji za alpinizem PZH žal nista dostavila poročil, zato podrob-nosti o njihovi aktivnosti ne vemo.
AO »Split« je imel lani 92 vzponov, med njimi 6 prvenstvenih (Biokovo, Paklenica, Kozjak). Imeli so tečaj v Chamonixu (14 udeležencev), aktivni pa so tudi pri markiranju planinskih poti in na orientacijskih tekmovanjih.
AO »Velebit« iz Zagreba je lani štel 40 članov, ki so opravili 171 vzponov, od tega v Alpah. Imeli so dve prvenstveni turi, priredili pa so tudi zagrebško AŠ (od 111. marca do 6. maja jo je obiskovalo 55 udeležencev), zimski tabor na Korošici, tabor v Zermattu itd.
AO Vihor iz Zagreba šteje 29 članov, vzponov pa so opravili le 17.
AO Zagreb-matica je bil v preteklem letu najaktivnejši. 30 članov (toda le dva alpinista) je opravilo 253 vzponov, od tega jih je bilo 15 v ledu, 11 pa prvenstvenih smeri. Odlično so se izkazali tudi na orientacijskih tekmo-vanjih, predstavljajo večino v uredniškem odboru »Planinarskega putokaza«, pomagali so pri obnovi zavetišča na Belih stenah, organizirali so prek 90 izletov itd.
AO Železničar iz Zagreba, ki je deveti in zadnji po abecednem redu na Hrvatskem, pa šteje 25 aktivnih članov (5 alpinistov), ki so skupno opravili 204 vzpone. Med njihovimi akcijami velja omeniti še smučarsko tekmovanje alpinistov na Oštrcu, zimski in letni tabor na Prenju, tabor v Zahodnih Alpah itd.
Blizu 20.000 vzponov
Na plenumu sovjeta federacije alpinizma ZSSR je njen predsednik Kuzmin navedel med drugimi zanimivimi podatki tudi nekaj številk. V obdobju 1972-76 je bivalo v sovjetskih alpinističnih taborih 66.000 športnikov, ki so med drugim opravili kar 19.670 vzponov od IV. do VI. kategorije. Okrepili so tudi svoje mednarodne stike, posebno v okviru mednarodne unije CUIAA). Organizirali so zasedanje komisije za varovane v gorah, mednarodno tekmovanje v skalolazenju, dva mednarodna tabora v Pamiru in v Kavkazu (s skupno 400 udeleženci iz 14 držav). Zasedanje generalne skupščine UIAA v Tbilisiju itd. Sovjetski alpinisti pa so postali že skoraj redni gosta v Alpah, lani pa so gostovali tudi v ZDA.
Alpinizem v Indiji
Čeprav leži večji del Himalaje v Indiji, vemo o indijskih alpinistih bore malo. Sicer pa sega njihovo organizirano delo šele v leto 11953, ko sta Tensing in Hillary stopila na Čomolungmo. V New Delhiju so ustanovili indijsko alpinistično fondacijo, v Darjeelingu pa institut, ki naj bi skrbel za tehnično usposabljanje. Že leta 1958 pa so slavili prvo veliko zmago. Sonan Gjadso ter Pasang Dava Lama sta stopila na Čo Oju. Dve leti za tem so organizirali prvo, leta 1962 drugo in 1965 še tretjo odpravo na Čomolungmo. Zadnja je bila kronana z uspehom, na vrh je stopilo kar devet udeležencev. Od tedaj o večjih odpravah sicer ni bilo več slišati, vedno več pa prirejajo manjših, ki se zadovoljujejo sicer z nižjimi, zato pa ni rečeno, da tudi lažjimi cilji
Helikopter v Visokih Tatrah
V Visokih Tatrah se je helikopter prvič pojavil leta 1958, ko je pomagal pri gradnji Šleskega doma in nekajkrat tudi pri oskrbi postojank. Leta 1962 je bil prvič uradno dodeljen v pomoč njihovi GRS (Horski službi), in sicer sovjetski model Mi-4, s katerim je drugače razpolagalo notranje ministrstvo Toda šele tri leta za tem je prvič sodeloval pri pravi reševalni akciji, leta 1969 so dobili helikopter na letališču v Poprad, toda prišlo je tudi do prve nesreče, v kateri se je ubil član HS. Šele leta 1974 so helikopter pričeli redno uporabljati pri letnih reševalnih akcijah in leto dni za tem tudi v zimskih.