Peter Podgornik: Jalovec, že od nekdaj simbol v znaku slovenske planinske organizacije, je mogočna, samostojna in visoka gora drznih oblik ...
Ko sem pred časom za spletno mesto Primorske stene uredil prispevek o smereh v steni Jalovca nad Loško Koritnico, sem hitro spoznal, da si tale od povsod viden in mogočen vrh zasluži, da ga potipam tudi nad gorenjskimi melišči. Pred vami je sedaj še stena nad Tamarjem, kjer je pisana druščina plezalcev različnih generacij v zadnjem stoletju dodala kamenček v mozaik naše plezalne zgodovine …
Jalovec s Slemena
Nad Tamarjem
Pred nami je stena na gorenjski strani Jalovca, ki je za razliko od Koritniške številčno bogatejša s sicer krajšimi, vendar zahtevnejšimi skalnimi smermi. Plezalci so skozi čas poiskali svoje prehode v vzhodni steni, nad običajno s snegom pokritim Ozebnikom, gotovo pa jih najbolj privlačil del stene v mejah drznega SV raza, ki loči vzhodno od severne stene. Dejansko premore mogočni Jalovec dve severni sten: tista, skrita v zatrepu Loške Koritnice je bila za uporabnike spleta že predstavljena. Pred nami je krajša, vršna severna stena nad prodi Velikega Kota, kjer nas v nažaganem SZ grebenu, ki se spušča z Jalovca proti Kotovemu sedlu, pozdravi še vrh in stena Malega Jalovca.
Po prvih uspešnih vzponih domačinov in njihovih varovancev so naše gore oblegali nemško in italijansko govoreči plezalci. Ti so v začetku minulega stoletja na tej strani gore pustili nekaj pomembnih sledi. Medvojni in povojni generaciji slovenskih plezalcev so sledile mlajše vse do danes. Pogled na spisek smeri in avtorje le-teh priča o zanimivi, pisani mednarodni druščini plezalcev različnih generacij, ki so v minulem stoletju steni nad Tamarjem dale svoj pečat.
Ob markirani stezi se pod Kotovim sedlom, na prodih Velikega Kota, v zavetju pred plazovi pod velikim balvanom (1965 m) skriva novejši, lepo opremljen bivak, ki lahko nudi zatočišče štirim gornikom … Načrt zanj je napravil naš vrhunski plezalec Miha Kajzelj, gonilna sila pri postavitvi je bil znan plezalec Janez Kunstelj, živeč v Kranjski gori.
Uporabnike spletišča opozarjam, da je zaradi včasih nejasnih vrisov smeri v obstoječe črno-bele fotografije vprašljiv potek le-teh. Določeni vrisi so napravljeni iz skromnih opisov, skic in pripovedi plezalcev, zato so nekateri vrisi smeri zgolj informativnega značaja.
Mogoče je ob tako bogati zgodovini plezanja v stenah Jalovca kakšna smer izpadla iz seznama. Če je temu tako, je zato, ker je nisem nikjer zasledil. Vesel bom vseh novih informacij, dopolnil in popravkov, kar bo prispevek o Jalovcu še obagatilo.