Delo, Šport: ... Na Novi Zelandiji uspešni kljub smoli
Pod vodstvom Tomaža Jamnika naši alpinisti obiskali gore, kjer so se kalili sloviti Hillary in tovariši — Nenaklonjeno vreme
Ljubljana, - Benkovič, Karničar, Plevel in Vidmar so pod vodstvom Tomaža Jamnika, priključil pa se jim je še Dušan Kukovec iz Velenja, odleteli na Novo Zelandijo 31. januarja. Samo šest dni kasneje so bili že v gorah in 8. februarja so opravili prvi vzpon.
Četverica je zmogla V steno Mt. Cooka (3764 m) med sestopom pa si je Luka Karničar zlomil nogo. Eden je hitro odhitel po pomoč, drugima dvema na je še uspelo, da sta ga spravila 500 m nižje na ledenik Linda (kar so ocenili kot izjemno dejanje), odkoder jih je potem odnesel helikopter. Kukovec in Jamnik pa sta istega dne opravila vzpon na Mt Johnson.
Karničar je kmalu zapustil bolnišnico in ostal pri naših rojakih, zakoncih Vrhovnik, drugi pa so se vrnili v gore. 13. februarja je preostala trojica plezalcev preplezala greben Syme na Mt. Tasman (3498 m), potem pa prečila še prek Silberhorna in Mt. Grahama, sestopila pa spet na ledenik Linda. 15. februarja sta Plevel in Vidmar preplezala Z steno Mt. Dixona, kar se je sicer izkazalo, da ni prvenstven vzpon, toda najverjetneje šele prva ponovitev. Benkovič je bil tega dne še enkrat na Mt. Cooku. Štiri dni kasneje so Jamnik, Kukovec in Plevel preplezali V greben Mt. Cooka, Benkovič in Vidmar pa naslednji dan Caroline, objektivno eno najtežjih tamkajšnjih sten.
V nadaljevanju so imeli smolo z vremenom. Neurja so pustošila vsepovsod in čeprav so poskušali še v skupini Mt. Aspiring, ki je plezalsko tudi zelo zanimiv, jim ni več uspelo opraviti nobenega vzpona. Pa tudi domov se zaradi prezasedenosti linij niso mogli predčasno vrniti. Več pa so obljubili, da bodo povedali ob naslednji priložnosti.
FRANCI SAVENC
Načrti Kurta Diembergerja
Kurt Diemberger (48) ima z Messnerjem »rekord«, za seboj ima že vzpone na pet osemtisočakov. Sedaj se pripravlja, da temu seznamu doda še šesto ime. In ko so ga povprašali, kakšne načrte ima za potem, je v šali povedal, da če bo šel po dedovih stopinjah, in dočakal 102 leti, računa, da bi lahko »podelal« kar vseh 14 osemtisočakov.
Liki alpinistov na bankovcih
Švicarska nacionalna banka je izdala bankovce za 20 frankov, na katerih je na eni strani upodobljen Horace Benedict de Saussure (1740-1799), na drugi pa scena z vzpona na Mount Blanc. Nemška banka pa je na bankovcu za 20 DM upodobila L. Nausa, ki se je 27. avgusta 1820 prvi povzpel na Zugspitze (2963 m), njihov najvišji vrh.
Psihologovo delo na odpravi
Kranjčana Markič in Trušnovec uspešno zagovarjala diplomsko nalogo
KRANJ - Seminarskih in tudi diplomskih nalog s področja planinstva je čedalje več, kar med drugim prav gotovo dokazuje, da naši alpinisti ne iščejo svoje potrditve le v »odkrivanju nekoristnega«, v premagovanju sten in grebenov, pač pa tudi v reševanju strokovnih problemov.
Lep primer tega je prav gotovo tudi poskus aplikacije nekaterih klasičnih psiholoških postopkov, ki sta jih člana AO Kranj Peter Markič in Žarko Trušnovec, absolventa psihologije na ljubljanski univerzi, zajela v svoji diplomski nalogi »Delo psihologa na alpinistični odpravi«. Podatki so bili zbrani na odpravi »Everest 79« ter odpravah v Pamir, Fanske gore in Ande (zadnje sta se udeležila tudi oba avtorja), zagovor pa sta opravila 12. t. m.
Zaradi pomanjkanja takih raziskav in kompleksnosti problema sta se odločila za mozaično tehniko raziskave, ki je zajela analizo osebnostnih potez, ocene dela v pripravljalnem obdobju, grupne dinamike (tik pred obhodom na goro in takoj po vrnitvi z nje) in analize dnevnikov. Rezultati so povsem opravičili sodelovanje psihologa pri obravnavanju alpinističnih odprav.
Triglav izpod triglavke
V novi številki Planinskega vestnika (LXXX/3) je veliko zanimivega branja, osrednji članek pa je prispeval F. Avčin
Nova številka Planinskega vestnika (LXXX/3) zvesto nadaljuje dolgoletno tradicijo, saj s prispevki posega na različna področja planinskega življenja; pri tem neguje lep jezik in svojskost planinskih ter alpinističnih sporočil.
PAŠA ZA OČI - Na vrhu Triglava: (Foto: Joco Žnidaršič)
T. Andrejčič objavlja doslej najpopolnejši seznam veznih in neveznih poti (transverzal), jih hkrati ocenjuje in zastavlja množico vprašanj, ki so obenem odgovor na vprašanje, zakaj pravzaprav postaneš transverzalec. Obširen zapis več avtorjev nam predstavlja 80 let delovanja organiziranega planinstva v Kranju.
Kar bogat je prispevek alpinistov. B. Jerabek obdeluje Tulove grede in objavlja opise prvenstvenih vzponov AO Kozjak v Tulovih gredah. Branja vrednih je dvoje doživetij v Alpah (J. Vodlan ter J. Benkovič), alpinisti pa bodo radi pregledali še deveterico smeri v vzhodni steni Rjavčkega vrha (Ojstrica).
Med klasične planinske spise lahko štejemo zapis B. Šalamuna. Po zamejski vertikali (od Tromeje v Karavankah do Glinščice pri Trstu), A. Čibranove Sutjeska 79 in Utrinek s poti prijateljstva - Bavški Grintavec (B. Jordan).
Na kulturno področje segata to pot dva prispevka. M. Krišelj je obdelal Francetove skice izpod Everesta, kamor akademskega slikarja Novinca spet žene, da bi odkril tisto, kar je ostalo zanj neodkritega. V. Vider se oglaša na članek T. Cevca objavljenega v PV 79/8 v zvezi z imenom »Kočna« in sicer z mnogimi podatki s Solčavske strani; zavzema se za ohranitev tisočletnega ljudskega izročila in starih izvirnih imen.
Osrednji članek pa bo za mnoge bržčas F. Avčina »Triglav izpod triglavke«, ki ga avtor končuje takole:
»Triglav ni le gora, Triglav je kraljestvo, je zapisal Kugy; dolgo je že tega. Pravemu Slovencu pa Triglav je in ostane še več: najvišja božja pot! Še romam k Njemu, a danes le kradoma, po starih skritih in prikritih stezah mimo bučnih koč. Nočem ga videti razvrednotenega z rjastimi pločevinkami, oskrunjenega s tetrapaki, polivinilom, razbitim steklom, s papirji in odpadki. Grem na vrh, ko vsenaokrog utihne, ko čisti sneg blagohotno prekrije vso to črno nehvaležnost »sodobnega« Slovenca, ki mu nič ni več sveto. Hočem, da mi Triglav za vselej ostane samo tisti in tak, kot mi je bil v dobi naše najtežje preizkušnje, moj Triglav izpod triglavke.«
Številko končujejo društvene novice (planinska fotografija, planinski večer PD PTT Ljubljana, AERO, Zabukovica, Cerkno, 161. PD Očnica), rubrike »Iz planinske literature« (Everest 79 - ocena koledarja, Naše jame ocena), »Varstvo narave« (varstvo Alp - nove ceste, zimske ol. igre na Bavarskem, smučarske proge), »Alpinistične novice« in »Razgledi po svetu«.
STANE UREK
Člani PD Kozjak gredo poleti na Grönlandijo
Odpravo, v kateri bodo tudi planinci drugih društev, bo vodil Inko Bajde
MARIBOR - Že od lanskega novembra se člani alpinističnega odseka PD Kozjak iz Maribora pripravljajo na III. alpinistično odpravo na Grönlandijo. Doslej so člani tega odseka bili v Kavkazu in gorovju Taurusa.
V odpravi bo deset članov AO PD Kozjak iz Maribora, Velenja, Kranja in Slovenske Bistrice. Med alpinisti z dolgoletnim stažem so tudi trije mlajši člani, ki so v zadnjem času dosegli vidne alpinistične uspehe. Inko Bajde bo vodja odprave, drugi člani pa so še Štefan Senekovič, Boro Jerabek, Franci Gselman, Ivan Šturm, Marjan Koren, Ivo Verebič, Ljubo Hansel in Janez Kovač, odpravi pa se bo priključil še zdravnik.
Alpinisti bodo z vlakom odpotovali do Kobenhavna, od tam pa s čarterskim letalom na otok. Verjetno bodo poskušali najeti še transportni helikopter, saj bi si radi čim bolj skrajšali pot do baze, ki bo v področju Bloswilia, kjer je še veliko neosvojenih sten in vrhov.
Računajo, da bodo za odpravo potrebovali 400.000 dinarjev. Večji del sredstev bo namenjen za transportne stroške in hrano. S tovarno Imgrad se pogovarjajo o izdelavi dvojih posebnih transportnih sani. Sicer pa so alpinistom obljubile pomoč številne mariborske delovne organizacije.
Pripravili so tudi prodajo značk in nalepk odprave, številni planinski prijatelji pa lahko pomagajo odpravi s prispevkom za pozdravno razglednico: z vplačanimi 50 dinarji na račun AO PD Kozjak, Maribor, Orožnova 2 bodo prejeli pozdravno razglednico s podpisi članov odprave.
B. Č.
ALPINISTIČNE NOVICE
Objave alpinističnih novic
Razen rednega poročanja o dogajanjih v domačem in tujem alpinizmu, ki ima na straneh našega časnika že petnajstletno neprekinjeno tradicijo, o alpinizmu bolj ali manj redno pišejo tudi druga naša glasila. Ponovno je vznikla rubrika v mariborskem Večeru, ki jo je dolga leta vodil Inko Bajde, potem je za dolgo časa mrknila, sedaj pa jo spet obuja Stojan Verdnik. V celjskem Novem tedniku lokalne alpinistične novice že dolga leta objavlja Ciril Debeljak. Malo poznano, pa verjetno med najbolj rednimi so objave v Kamniškem občanu (Irena Markuš), pa tudi pri kranjskem Glasu so se po daljšem premoru spet pojavile (Andrej Štremfelj). Letos pa je nova (stalna) alpinistična rubrika tudi v zagrebških Sportskih novostih, ki jo pripravlja Pavle Vranjican.
Triglav, gora naših gora
V tiskarni Ljudska pravica dotiskujejo knjigo Triglav, gora naših gora, ki jo je mariborska založba Obzorja načrtovala že za predlansko leto. za 200-letnico prvega pristopa na Triglav. Ideja pa se je porodila že leta 1976, na simpoziju o Triglavu, za katerega je bilo tudi pripravljeno jedro sestavkov. Teh ni ravno malo, saj v ediciji sodeluje kar 12 avtorjev. Naslov knjigi pa je dal z uvodnim člankom naš znani pisec Tone Svetina.
Simfonija plazov
V soboto, 8. t. m. sta Franc Meglič in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) v štirih urah in pol opravila prvenstveni vzpon v steni pod Češko kočo. Smer, ki sta jo poimenovala Simfonija plazov, sta izpeljala takorekoč ob neprestanem bučanju le-teh, prek stene visoke približno 250 m, kjer poleti tečejo vodni slapovi, sedaj pa je bil vodni led naklonine 60-80 stopinj. Kljub temu, da je bil led krhek, sta ves čas plezala prosto, ledne vijačne kline sta koristila le za varovanje.
Centralna grapa v Ojstrici
V torek, 12. februarja sta Igor Knez in Pavel Svatina (oba TAM) preplezala Centralno grapo v Ojstrici, iz Robanovega kota na Kocbekov greben. Prva sta jo menda plezala Debeljak in Kokošinek leta 1949, o kasnejših ponovitvah pa nam tudi ni nič znanega (zato se priporočamo za informacije). Razmere v steni sta imela srednje dobre, le pihalo je preveč; plezala pa sta osem ur in pol.
O vzponih v ZDA
V četrtek, 20. t. m. bo v Ljubljani predaval Iztok Tomazin o vzponih, ki sta jih v ZDA opravila s tovarišem. Predavanje, ki ga bo ilustriral z barvnimi diapozitivi, bo ob 20. uri v prostorih Akademskega PD, Trg osvoboditve 1, soba 56.
Vzhodna grapa v Mrzli gori
Franček Knez je v soboto, 8. t. m. preplezal Vzhodno grapo Mrzle gore (desno od Dihlovega žleba), sestopil pa skozi Hudi prask. Bile so silno slabe razmere in ves čas je plazilo.
JV raz Kukove špice
Mirko Pogačar (Radovljica) je 2. t. m. sam preplezal jugovzhodni raz Kukove špice. Razmere so bile dobre.
Steber Štajerske Rinke
Marjan Frešer in Janko Korent (oba AO Impol) sta 23. in 24. februarja plezala desno od smeri, natanko po razu, torej tam, kjer so - kot kaže - plezale pozimi doslej še vse naveze, ki so ponavljale Steber Štajerske Rinke. Imela sta veliko snega in ves čas takorekoč nista naletela na kopen oprimek, čez vršno opast pa so jima pomagali prijatelji.
Prestol
Rok Kovač in Janez Sabolek (oba Akademski AO) sta v petek 7. t. m. v vsega 12 urah (bivakirala sta že za robom stene) kot prva pozimi preplezala Prestol v Malem Draškem vrhu. Smer, ki ima tudi poleti še bolj malo ponovitev, je spodaj, v grapi, ocenjena z II, zgoraj pa s V. Razmer pa tudi nista imela dobrih - vsepovsod poprh in od 16. ure dalje je snežilo. Zato sta naslednji dan le z muko sestopila na Pokljuko.
Obisk Paklenice
Srečko Rihter in Ivo Veberič sta se od 2. do 6.t.m. mudila v kanjonu Velike Paklenice, kjer sta opravila precej tur. Med drugim sta ponovila tudi Funkcijo (smer U. Girometta) in Jenjavo smer v Aniča Kuku. Franci Bračko in Matjaž Roter (vsi AO Kozjak) pa sta se 6. t.m. skozi Hudi prask povzpela na Mrzlo goro, naslednji dan pa ponovila Tschadovo smer (z vstopno varianto) v Turski gori.
Načrti Splitčanov
Ker so možnosti za alpinizem (še posebno v zimskem času) na Troglavu naravnost odlične, so se člani AO Mosor iz Splita odločili, da čimprej prično gradnjo zavetišča. Sicer pa to ni njihov edini velikopotezni načrt. Za leto 1982 načrtujejo 3. alpinistično odpravo, cilj pa naj bi bil čim višje v Himalaji. Zanimanje za alpinizem pa je po uspehu na Everestu v Dalmaciji tako, kot ni bilo še nikoli doslej. To naj lepše priča tudi dejstvo, da je bil lani za najboljšega športnika izbran Stipe Božič, alpinist.
Načrti Poljakinj
Ana Czerwinska in Kristina Palmowska, ki sta znani zlasti po zimskem vzponu prek S stene Matterhorna in lanskem samostojnem pristopu na Rakapoši (7788 m), se bosta letos priključili zahodnonemški odpravi pod vodstvom dr. Karla Herrligkoferja. Toda ne, da bi delovali z drugimi, v načrtu imata (še z eno zahodnonemško alpinistko) spet povsem samostojen vzpon, tokrat na tretji najvišji vrh sveta, 8598 m visoko Kangčendzengo. Za nas še mnogo bolj zanimiv načrt pa je zasnovala slavna Wanda Rutkiewicz. Prihodnje leto namerava popeljati povsem žensko odpravo na drugi najvišji vrh sveta - K 2 ali Čogori (8611 m). In tisto, kar je še posebej zanimivo, Poljakinje se načelno strinjajo, da bi vključile tudi eno našo najboljšo alpinistko ali dve. Toda kljub izrednemu vzponu našega ženskega alpinizma v zadnjih letih to ne bo izvedljivo. Glavne protagonistke so se namreč kar po vrsti omožile in pričakujejo naraščaj.
Temeljita priprava
Sovjetski alpinisti načrtujejo vzpon na Mount Everest v letu 1982. In da jim prvi poseg v nepalsko Himalajo ne bi spodletel, se nanj načrtno pripravljajo že dve leti. V tem mesecu pa bo pod vznožje naj višjega vrha sveta odpotovala tudi številna skupina njihovih trenerjev ter strokovnjakov, da bi se na terenu samem seznanili še s podrobnostmi. Zanimivo je, da so med njimi (kot tudi med kandidati za člane odprave) pretežno starejši alpinisti, po večini mednarodni ali zaslužni mojstri alpinizma.
Drzni načrti Uemure
Čeprav ima Naomi Uemura šele 38 let, so doslej pisali o njem že toliko, kot le o katerem. Njegovi vzponi na najvišje vrhove petih celin (razen drugih alpinističnih tur) so bili le uvertura, ki jo je zaključil s prvim japonskim pristopom na Everest. Sam je preplul 6000 km dolgo pot po Amazonki itd. Verjetno največ publicitete pa je vzbudil njegov samotni pohod prek Grenlandije na Severni tečaj.
Sedaj bi se Uemura rad še enkrat povzpel na Everest, toda sam in v povsem novih razmerah — poleti, (med obema sezonama), ko so razmere kar najbolj neugodne. Da pa ne bi kdo mislil, da naj bi bil to njegov labodji spev; ne, ob tem namreč razmišlja (pravi, da že deset let!) še o samotnem pohodu do Južnega tečaja.
Vse več žrtev
Samo v letu 1978 je bilo v Alpah 650 nesreč s smrtnim izidom, od tega v Avstriji kar 280 (6640 pa je bilo poškodovanih). In prof. Oberwalder, predsednik avstrijskega AV je za lani napovedal, da jih pričakujejo tudi do 20% več. Žalostna napoved se je v grobem potrdila, čeprav še ni točnih podatkov. Toda samo v prvih devetih mesecih je bilo n. pr. v masivu Mt. Blanca kar 50 mrtvih in pet pogrešanih, 200 pa jih je dobilo težke poškodbe. Število nesrečnih primerov se je v petih letih povečalo kar za 60%. Je vzrok samo v večjem obisku?
Američanke na Dhaulagiri
Jeseni se bo skušala povzpeli na Dhaulagiri I (8167 m) ameriška alpinistična odprava, ki jo bodo sestavljale samo alpinistke. Vzpon načrtujejo po klasični smeri, ki vodi po SV grebenu, vodila pa jih bo Vera Komarkova, po rodu iz ČSSR.
Vzhodna zajeda v Pelcu
Od 1. do 3. t. m. sta Zlatko Gantar in Emil Tratnik (oba AO Idrija) opravila 1. ZP (kakor kaže šele drugo ponovitev sploh) Vzhodne zajede v Pelcu nad Klonicami. Za smer, ki ima oceno -VI/V, 400 m, sta porabila 20 ur in morala v steni dvakrat bivakirati (v nedeljo sta zaradi ledu preplezala le tri raztežaje!). V ponedeljek sta izplezala prečila vrh in v treh urah sestopila po SZ grebenu (II-III, 250 m) v Škrbino za Gradom.
MDO Pomurje za Kredarico
Na nedavni seji MDO Pomurje so razpravljali o načrtih za povečanje članstva, problematiki PD Murska Sobota-matica in pomurski planinski poti, predvsem pa zbiralni akciji za obnovo Triglavskega doma na Kredarici. Med težavami so najpogosteje pojavlja dejstvo, da so obveznice darovalci že prispevali za vrtce, šole in bolnice, zato vso svojo pozornost planinci posvečajo prispevkom združenega dela, ki se ponekod že zelo aktivno vključuje v zbiralno akcijo.
Tržičani zgledno skrbijo za mlade
TRŽIČ - Tržiški alpinisti ne počivajo in so tudi letošnje leto začeli zelo delovno. Najprej so uspešno organizirali tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za memorial Pavla Janca, na katerem je nastopilo 23 članov in članic. Pri dekletih je zmagala Marjeta Maček, pri fantih pa Jože Rozman.
Tudi letos bo aktivnost tržiških alpinistov usmerjena predvsem v pridobivanje in vzgojo mladih članov. V ta namen bodo organizirali skupne ture, na katerih bodo mlade člane seznanjali z nevarnostmi v gorah v zimskem času, učili pa jih bodo tudi alpinističnih veščin. V začetku tega meseca so že pripravili zimski pristop na Vrtačo, Zelenjak in Palec, nekaj dni pozneje pa so se povzpeli skupaj s pripravniki in tečajniki na Storžič, in sicer po znani Kramarjevi smeri in po petem žrelu.
V letošnji zimi bodo organizirali še eno skupno zimsko turo, prihodnji mesec pa bodo začeli tudi že alpinistično šolo za začetnike. Vsi prijavljen ni se bodo na teoretičnih predavanji! in praktičnih vajah v plezalnih vrtcih seznanjali z alpinistično abecedo. Vabijo vse mlade, ki jih veseli plezanji po gorah, da se vključijo v alpinistično šolo. Vse informacije dobijo interesenti vsak četrtek ob 19.30 v prostori pisarne planinskega društva v Tržič, Trg svobode 18.
NENAD ANTONIČ
V 54 urah kar 11.400 m vzponov in sestopov
Tudi letos opravljeno dolgo prečenje vrhov Črna prst - Vršič v Julijskih Alpah
IDRIJA - Zimska grebenska prečenja že od nekdaj veljajo za preskus vzdržljivosti in volje. Toda medtem ko je bilo tako prečenje Kamniških ali Savinjskih Alp opravljeno že večkrat in je trasa bolj ali manj jasna, v Julijskih Alpah še nobena naveza ni v celoti uresničila načrta.
Letos sta poskusila Peter Poljanec in Slavko Svetličič, Člana AO Idrija. 1.t.m. sta se povzpela na Črno prst in še isti dan prečila do Vogla. Drugi dan sta opravila še prečenje vrhov do Vrh Škrli in se ustavila na Komni. V ponedeljek sta le s pomočjo kompasa ter specialke »zadela« Kal in po grebenih nadaljevala prek Špičja do Prehodavcev. Naslednji dan je bilo spet odlično vreme in prek Triglava in čez Plemenice sta dosegla Luknjo. Tu so jim tovariši pripravili hrano (imela sta namreč precej lahke nahrbtnike, da sta lahko kar najhitreje napredovala in tudi varovala sta se le na najbolj izpostavljenih mestih) in sredo sta predvidela bolj za počitek. Prek Bovškega Gamsovca sta prečila le do koče pri Kriških jezerih. Potem sta imela spet bolj meglen dan in zato težave pri sestopu z Razorja, ko pa sta se vzpenjala na Prisojnik (mimo Zadnjega okna), pa sta se celo izgubila in prvikrat sta morala bivakirati na prostem. V petek pa se je spet zjasnilo in zlahka sta prišla na Vršič. Žal pa se je potem čez noč vreme dokončno pokvarilo. Zapadlo je pol metra snega in zaradi nevarnosti plazov sta se umaknila v dolino.
Po povratku domov sta izračunala, da sta v dneh od 1. do 7. t.m. v skupno 54 urah opravila kar 11.400 m vzponov in sestopov.
F.S.
Mladi postojnski planinci prizadevni
POSTOJNA - Med mnogimi nalogami, ki so si jih zastavili planinci mladinskega odseka PD Postojna, zavzema izletništvo pomembno mesto. Vsak mesec načrtujejo po en izlet na razne vrhove v bližnji in daljni okolici. Letos se bodo povzpeli na Storžič, Begunjščico, Lisco, Bohor in Gorjance. Udeležili se bodo raznih zimskih spominskih pohodov, ne bodo pa zanemarili tudi priljubljenega Nanosa.
Prvi izlet so letos organizirali na Učko (1396 m). Udeležilo se ga je 62 mladih planincev iz osnovne šole Po-stojna, Košana in Pivka ter Prestranek (od 2. do 8. razreda). Strokovno jih je vodilo 5 mladinskih vodnikov in 2 mentorja. Vzpon je bil zaradi visokozapadlega snega in snežnih nanosov zelo zahteven. Kljub temu pa so se na vrh - ob pomoči starejših pionirjev planincev - povzpeli tudi najmlajši.
Težišče dela z mladimi je na osnovnih šolah, kjer imajo organizirani dve skupini: mlajši pionirji-planinci od 1. do 4. razreda in starejši pionirji-planinci od 5. do 8. razreda. Izlete organizirajo skupaj ali pa po posameznih skupinah, glede na zahtevnost in težavnost posameznega izleta. Večina srednješolske mladine se šola izven domače občine. Kljub temu je stik z njimi dober.
Mnogi mladinci pokažejo veselje in zanimanje za delo z mlajšimi, zato jim PD omogoči strokovno izpopolnjevanje na tečajih za mladinske vodnike in mentorje, ki jih organizira PZS. Mladinski odsek ima sedaj usposobljenih 16 mladinskih vodnikov in 9 mentorjev. Ker hodijo v hribe tudi pozimi, imajo 4 mladinske vodnike usposobljene za vodenje v zimskih razmerah.
Pohod na Porezen
NOVA GORICA - V nedeljo 23. t. m. bo tradicionalni pohod na Porezen. Posamezna društva bodo organizirala izlete in tisti, ki se bi jih radi udeležili, poiščite poverjenike ali se pozanimajte v pisarnah PD.
PD Nova Gorica nas je obvestilo, da bodo prijave sprejemali jutri med 15. in 18. uro v društvenih prostorih na Delpinovi 34 (tel. 065 23-030). Stroški za prevoz in vodstvo (vodi Anton Srebrnič) 140 din, odhod pa bo v nedeljo ob 5.30 z avtobusne postaje.
Poskus uporabe klasičnih psiholoških postopkov (Dnevnik ?. 3. 80 )
Psiholog v alpinistični odpravi
Alpinista Žarko Trušnar in Peter Markič sta uspešno zagovarjala diplomsko nalogo o delu psihologa med alpinisti na odpravah
»Alpinizem je premagovanje gorskih sten, grebenov in vrhov zaradi športa, znanstvenega raziskovanja, vojaških in drugih potreb, z gibanjem zunaj poti in steza po stenskih straneh grebenov in gorskih vrhov. Krepi fizično moč, povečuje vzdržljivost in razvija hrabrost, odločnost, iznajdljivost in tovarištvo«. Ta opredelitev v Mali splošni enciklopediji kar dobro opiše zunanjo podobo alpinizma.
Zanimali so nas predvsem psihološki problemi, ki se pojavljajo na odpravi. Prav je, da hitremu razvoju alpinizma sledi tudi razvoj psiholoških raziskav. Naše delo ima dolgoročen in kratkoročen cilj. Dolgoročen cilj je ugotavljanje prognostičnih kriterijev za sestavo bodočih odprav. Kratkoročen cilj pa je neposredno vplivanje na grupno dinamiko alpinistične odprave.
Podatki so bili zbrani na VI. JAHO Everest 79, odpravah v Pamir in Fanske gore, ter na kranjski odpravi v Ande. Zaradi pomanjkanja tovrstnih raziskav pri nas in kompleksnega problema smo se odločili za mozaično tehniko raziskave. Vsebovala je:
I. analizo osebnostnih potez: Uporabiti smo listo osebnostnih potez, dobljenih v intervjuju z znanimi alpinisti.
II. Ocena dela v pripravljalnem obdobju: Vprašanje o načinu vodenja, možnosti izražanja mnenja v skupini, ocena vloženih naporov in zadovoljstva v fazi priprav.
III. Grupna dinamika alpinistične odprave: Uporabili smo razširjen sociogram na koncu pripravljalnega obdobja, tik pred odhodom na hrib in takoj po vrnitvi s hriba.
IV: Analiza dnevnikov: Člani so ocenjevali dosežke, hrano, bivalne razmere, odnose v skupini, nevarnosti in možnost za dosego vrha za vsak dan.
REZULTATI
I. Osebnostne poteze: Največjo težo so dobile poteze: tovarniški, vztrajen, delaven, odgovoren, premišljen. Korelacija je med časovno bližjimi odpravami visoka — okrog 0,80; med časovno bolj oddaljenimi pa le okrog 0,35.
II. Ocena dela: Ugotovitve: prija tel ji so vložili več naporov kot sami, odločanje je bilo demokratično, delo je bilo učinkovito, člani so čutili povračilo za vloženi trud, sodelovanje je bilo prav dobro,
III. Grupna dinamika: Položaj posameznikov v skupini se med odpravo ni bistveno spremenil. Koherentnost skupine je od 0,22 do 0,37. S posameznimi sociogrami je bilo predvidenih 40 do 53 % vseh dejanskih zvez na hribu. Delež ujemanja med izbirami na sociogrami h in vmesnimi prostovoljnimi razporeditvami članov odprave je od 58 do 65 odstotkov.
IV. Analiza dnevnikov: pod dosežki so ocenjevali doseženo višino, odnosi v skupini so v povprečju dobri, krivulji hrane in bivalnih razmer sta najnižji ob bivanju na hribu, krivulji nevarnosti in možnosti za dosego vrha pa sta takrat najvišji, člani so svoje dosežke ocenjevali malenkostno višje kot dosežke prijateljev.
ZAKLJUČEK
Rezultati so povsem opravičili sodelovanje psihologa pri obravnavanju alpinistične odprave. Udeležba psihologa na odpravi je nujna, če hočemo dobiti uporabne rezultate. Vključiti bi pa morali tudi alpiniste „neodpravarje" in jih primerjati z udeleženci odprav.