Razgledi - Borut Peršolja: Gorniški večer s Petrom Mikša z naslovom Bele lise gorniške zgodovine.
V predstavitvenem vabilu sem zapisal:
Peter Mikša (1977) iz Rogaške Slatine, živi v Ljubljani, univerzitetno diplomirani zgodovinar, zaposlen kot asistent raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poročen, oče dveh sinov, član Akademskega planinskega društva Ljubljana in ustanovitelj ter dolgoletni predsednik Plezalnega kluba Rogaška Slatina. Planinec, alpinist (od leta 1998), alpinistični inštruktor (2003), športni plezalec (1998) in inštruktor športnega plezanja (2005). Študijsko in raziskovalno se posveča sodobni zgodovini, predvsem zgodovini športa. Posebej ga zanima zgodovina slovenskega planinstva in alpinizma. Ukvarja se tudi z rodoslovjem, družinsko in društveno zgodovino. Trenutno piše doktorat na temo slovenskega predvojnega alpinizma. Je soavtor knjige Slovensko planinstvo (2010) in večih znanstvenih ter strokovnih člankov s področja planinstva in alpinizma ter urednik portala Friko.si – slovenskega plezalnega portala.
O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:
Predno začneva z gorniško zgodovino me zanima tvoja osebna gorniška zgodovina: kdaj si začel hoditi v hribe, s kom in kako je s tvojim osebnim gorništvom danes? Kaj je tisto, zaradi česar so slovenske gore tebi zanimive, tudi lepe?
Leta 2011 je pri Planinski založbi izšla vajina (Peter Mikša, Kornelija Ajlec) knjiga Slovensko planinstvo/Slovene Mountaineering na 188 straneh. Dobremu poznavalcu tovrstne literature se zdi, da je o zgodovini gorništva že vse povedano (še zlasti, če imamo v mislih Planinski vestnik). Kako bi odgovoril tovrstnemu dvomljivcu?
Katere gorniške zgodbe, dogodki, osebnosti, še niso dovolj raziskane? Kaj si lahko obetamo novega ob prihodnjem raziskovanju? Kaj še skrivajo tuji viri, arhivi, muzejski depoji?
Katera področja gorniške dejavnosti (poti, koče, alpinizem, varstvo narave, športno plezanje, vodništvo, mladi, založništvo …) so slabša raziskana, poznana? Katera področja bi morala biti v prihodnje – z vidika raziskovanja – prednostna?
Kateri mejniki v zgodovini slovenskega planinstva so tisti, ki so v celoti primerljivi z mednarodnim dogajanjem v tistem času oz. ki dokazujejo, da smo bili v korak s časom?
Oba s Kornelijo sta poklicna zgodovinarja. Sta tudi zato posamezne dogodke osvetlila in postavila v kontekst obče zgodovine? Na kakšen način to povečuje razumljivost tujim bralcem oz. kako to izboljša razumevanje domačim poznavalcem gorniških zadev?
V knjigo sta vključila obsežno fotografsko gradivo – objavljenih je kar 318 fotografij. Številne med njimi gledamo prvič. Katere fotografije so najbolj dragocene, zanimive, povedne?
Knjiga predstavlja zgodovino slovenskega planinstva od prvih pristopov na Triglav. Zakaj ne sežemo še precej dlje nazaj, v tisti del planinske zgodbe, ki jo odkrivajo arheologi? Kdaj arheologija postane zgodovina?
S katerimi projekti se trenutno ukvarjaš? Kaj je tema, vsebina tvojega doktorskega dela? Poleg gorniške zgodovine se ukvarjaš tudi z drugimi zgodovinskimi področji – katerimi, kaj raziskuješ?
Spletne tehnologije so ti očitno blizu. Kako gledaš na splet (friko.si, časovni trak) z vidika gorniške uporabe?
Borut Peršolja