Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na Himalajo in Čomolungmо (1.)

Slovenec (1923): Himalaja pomeni toliko kakor domovina snega.

Od Pamirske planote do Hindukuša teče proti vzhodu v nič manj ko 2400 km dolgem loku, torej tako daleč kakor od Biskajskega zaliva pa preko Francije, Švice, Italije, Jugoslavije in Bolgarije do Carigrada! Široko pa je 200 do 350 km. Dva grebena gresta vzporedno, južni so imenuje Himalaja, in ima najvišje vrhove (Čomollungma 8882 m, Kančinčinga 8580, Davaladžiri 8180, Gavrizankar 7140); severni greben ima ime Transhimalaja ali Sven Hedin. Med obema grebenoma izvirata Indus, ki teče na zahod, in Bramaputra, ki gre na vzhod; oba predereta v divjih brzicah Himalajo in napajata Indijo. Ganges pa izvira na južni strani. Tako ogromna višina je seveda važna ločnica podnebja, da je severno od nje celinsko, južno pa čisto na morsko. V severnih planotah in puščavah se zrak veliko bolj razgreje kakor pa v Indiji in Indijskem oceanu. Zato se ta severni zrak tudi veliko višje dvigne. Nastane torej neka praznina in v to planejo od juga plasti nadmorskega zraka, ki nosijo seboj veliko vlage. Ko pridejo do Himalaje, jih pa ta velikan ustavi, vrže kvišku, kjer se ohlade in padejo na zemljo. Zato je na južni strani Himalaje 12 do 50 km širok pas zemlje, ki ima toliko padavin kakor noben drug kraj na svetu — 1000 do 1250 cm, torej 18 krat toliko kakor pri nas. To je džungla Taráj , ki ima najbujnejše rastlinstvo in živalstvo vsega sveta, le ne ljudi, ker bi jih mrzlica v nekaj tednih pomorila. Vihar, ki nastane ob tem zračnem pretakanju, pa je glasoviti monsun, ki je tudi največ kriv, da še do danes ni stopila človeška noga na najvišji vrh zemlje, na Čomolungmo.

Ali ni pravzaprav res čudno, da so še kraji, ki jih človek kljub svoji podjetnosti in vedoželjnosti še do danes ni prehodil! Ta najvišji zemeljski vrh so pač opazovali in merili od blizu in daleč in vedno so morali dognati, da je najvišji, nanj pa do danes še niso prišli, dasi je leta 1922 posebna ekspedicija dosegla višino 8326, torej so imeli do vrha le še dobrih 500 m, kar navadnega turista ne zamudi več ko eno dobro uro. Zanimiva pa je zgodovina vseh prizadevanj, da bi prišli na vrh. Oglejmo si jo nekoliko!

L. 1849 so najvišji zemeljski vrh opazovali iz razdalje 240 km. L. 1852 so dognali, da je to najvišji vrh na vsej zemlji, ki meri 8840 m, novejši opazovalci pa so spoznali, še večjo višino, namreč 8880 ali natančno 8882.22 m, ali pa da si lažje zapomnimo kar 4 osmice, torej 8888 m. Po slavnem geodetu Everestu so mu dali ime Mont Everest. 60 km zahodno od njega pa je Gavrizankar, ki je dotlej užival svetovno slavo, da je najvišji, dasi meri »samo« 7140 metrov. Loči ju sedlo Kombu. Najvišjemu vrhu, ki ga mi imenujemo M. Everest, pravijo domačini Čomolungma, t j. »boginja mati dežele« ali »predobra boginja zemeljska mati«. To ime so izvedeli iz priporočilnega pisma, ki ga je tibetski glavar Dalaj lama dal l. 1921 angleški ekspediciji, namenjeni na ta vrh, Sven Hedin je pa opozoril, da so to ime imeli že kitajski zemljevidi.

Dolgo so že poizkušali, kako bi se tej boginji materi približali. Zlasti general Bruce je bil eden najvztrajnejših, ki se ni bal ovir. L. 1893 je hotel od Hindukuša skozi državo Nepal, pa so državni nemiri izjalovili vse delo. Pozneje je hotel na Čomolungmo skozi Tibet, torej od severa, pa mu angleška vlada ni dovolila, da ne bi vznemirjal Tibetancev. Politično spada namreč ves ogromni svet Himalaje, ki obsega 650.000 km², na severu pod samostojni Tibet, na jugu pa ves pod angleško oblast, le državi Nepal ob srednji in Butan ob vzhodni Himalaji imata lastne vladarje, ki so tudi od Angležev odvisni. Isti Bruce se je tretjič lotil dela l. 1907 in se srečno domenil z domačim vladarjem in pridobil za to tudi nepalske odličnjake, toda javno mnenje Nepalcev je izjalovilo tudi ta poizkus.

Nemec Boeck je l. 1900 imel saj toliko sreče, da je smel na 3000 m visoki Kukani juž. od M. Everesta, in je od tam prinesel dragocenih slik. Naprej pa tudi on ni smel, ker domačini zlasti ta kot posebno skrbno skrivajo evropskim očem, Pa kako smešen slučaj mu je pomagal saj do tega uspeha! Bil je s to prošnjo pri prvem ministru nepalskem. Pa vse prošnje niso pomagale. Ves nevoljen se Boeck poslovi in pri vratih odpre svoj cilinder na klak, ki glasno poči.
»Oho, kaj je pa to?« radovedno vpraša minister.
»Vidite,« pravi Boeck, »Vi hočete spoznati skrivnost mojega klobuka in dam
Vam jo, če mi zanjo daste skrivnost te gore.«
Dobil je dovoljenje, da sme iti na goro Kukani.
L. 1913. je hotel iti na Čomolungmo angleški stotnik Noel od severozahoda, pa so ga Tibetanci zapodili. Zanimive pa so zlasti raziskave l. 1921 in 1922, zato si hočemo delo teh dveh let natančnejše ogledati.

L. 1920. se je v Londonu pri Angleški geografski družbi osnoval poseben odsek za M. Everest, ki je prevzel nalogo, da preišče goro sveta in kraje okrog nje. Načeloval je odseku Younghusband, člani pa so bili razni strokovnjaki, zlasti Rawling, Bruce, Kellas. Sklenili so, da goro naskočijo od severa skozi Tibet. Toda, kako dobiti dovoljenje od tibetske vlade, ko so vendar vedeli, koliko je slavni Sven Hedin pretrpel na prepovedanih potih? Indijska vlada je poslala Angleža Bell kot odposlanca v Lazo in ta je dosegel, da je Dalaj lama dal že omenjeno dovoljenje, naravnost priporočilno pismo, ki vsebuje tudi ime najvišje gore v domačem jeziku (Čomolungma).

(Dalje.)

Slovenec, 5. junij 1923
 

05.06.1923

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti