Fotogaja - Aleš Zdešar: Po dolgem času en malce bolj strokoven članek. Tako malo za v razmislek.
Članek je objavljen v majski številki PV, v sklopu člankov na temo šport v gorah.
Tudi ostali članki so zanimivi, zato hitro po Planinski vestnik ...
Uvod
Triglavski narodni park (v nadaljevanju park) je zavarovano območje narave, kjer se prednostno varuje narava, obenem je park namenjen obiskovanju za turistične, rekreacijske in športne namene (v nadaljevanju rekreacijske). Navzkrižje interesov lahko vodi v konflikt, zato je pomembno, da se obiskovanje izvaja na način, ki je za naravo čim manj moteč. Razmah rekreacijskih dejavnosti na območju parka je v zadnjih letih dosegel neslutene razsežnosti in veliko raznovrstnost. Človek se pojavlja tako v zraku (jadralno padalstvo, jadralna letala, panoramski leti z motornimi letali, baloni), na in pod vodo (soteskanje, potapljanje, plovba, kopanje) ter v največji meri po tleh (pohodništvo, gorništvo, alpinizem, turno smučanje, smučanje, tek na smučeh, kolesarstvo). Ne samo v kopni sezoni, tudi pozimi je obiskovalcev dolin, planot in visokogorja parka vse več. Prijatelj, ki je turni smučar še iz časa turnosmučarskih začetkov, nazorno pove, da so se pred dvajsetimi leti vsi turni smučarji poznali med seboj, danes so razmere popolnoma drugačne.
Konflikt
Gosta mreža cest, gozdnih prometnic, planinskih ter drugih poti ljudem ne zadostuje. Iščejo brezpotja, divje soteske, skrite vodotoke, zamrznjene slapove, zračne koridorje, zapuščene mulatjere in podobno, da bi zadostili svojo potrebo po rekreaciji, doživljanju, raziskovanju. Živalske in rastlinske vrste so se vsej razvejani infrastrukturi že prilagodile, ob širjenju dejavnosti zunaj ustaljenih poti pa vse težje najdejo mirna območja za opravljanje življenjsko potrebnih funkcij, kot so prehranjevanje, počivanje, varčevanje z energijo, razmnoževanje ter celo gibanje (stečine, migracijske poti). Človek največkrat nehote, predvsem zaradi nepoznavanja delovanja narave, s svojo dejavnostjo poseže v ekološko zelo občutljive življenjske prostore vrst. Zavedanje, da so živalske in rastlinske vrste življenjsko odvisne od takih območij, človek pa v njih le uživa v rekreacijski dejavnosti, je ključ do uspešne rešitve konflikta.
Upravljanje z rekreacijskimi dejavnostmi v parku
Zakon o Triglavskem narodnem parku (v nadaljevanju zakon) nekatere rekreacijske dejavnosti neposredno omejuje z varstvenimi režimi. Soteskanje je na primer prepovedano v osrednjem (prvem in drugem) varstvenem območju parka. Druge rekreacijske dejavnosti zakon omejuje zelo na splošno in nalaga upravljavcu (Javni zavod Triglavski narodni park), da njihovo izvajanje natančneje uredi v načrtu upravljanja (primera sta jadralno padalstvo in gorsko kolesarjenje), ki predstavlja desetletni programski dokument, v katerem se določijo razvojne usmeritve ter načini izvajanja varstva, rabe in upravljanja narodnega parka. Vse rekreacijske dejavnosti, ki jih zakon poimensko ne navaja v varstvenih režimih, zakon omejuje posredno s splošnim varstvenim režimom, ki prepoveduje izvajanje dejavnosti, ki bi lahko poslabšale ekološke razmere na območju parka in posledično negativno vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst oz. njihovih življenjskih prostorov. Povsod tam, kjer je upravljavec s spremljanjem stanja zaznal pritiske človekove dejavnosti na ta območja, so se izoblikovala t.i. mirna območja.
Mirna območja
Mirna območja so tisti predeli narodnega parka, kjer človek tudi z obiskovanjem in izvajanjem rekreacijskih dejavnosti dokazano vznemirja živali pri opravljanju njihovih osnovnih življenjskih funkcij ali škodljivo vpliva na občutljive ekosisteme, kot npr. visoka barja. Register mirnih območij ne vključuje vseh znanih občutljivih ekosistemov v parku, temveč le tiste, kjer je po trenutno dostopnih podatkih, človekova dejavnost prisotna in moteča. Mirna območja so zaenkrat opredeljene za planinskega orla, gamsa, ruševca, divjega petelina, belko in soško postrv ter za pokljuška visoka barja, ki predstavljajo enega najobčutljivejših ekosistemov. V prihodnje upravljavec parka načrtuje opredelitev mirnih con tudi za druge vrste, v kolikor se bo na podlagi spremljanja stanja izkazalo, da je to nujno potrebno. Mirnih območij je v prostoru parka 120 in zavzemajo približno 10.000 ha površin. Največji delež površin mirnih območij je opredeljenih za gamsa, sledijo ruševec, divji petelin, planinski orel, belka in visoka barja. V mirnih območjih upravljavec parka načrtuje omejitev ali časovno ter prostorsko prilagoditev motečih dejavnosti.
Vplivi
Vplivi človekovih dejavnosti na vrste in ekosisteme so različni glede na dejavnost, pogostost pojavljanja, čas izvajanja dejavnosti in glede na vrsto. Vrste se namreč zelo različno odzivajo na motnje v njihovem življenjskem okolju. Vsak planinec, ki pogosto zahaja v visokogorje pozna razliko med obnašanjem gamsa in kozoroga, prvi so zelo plahi, drugi bistveno manj. V primeru ogroženosti se gamsi odzovejo z begom. Večkratne motnje v zimskem času (tudi če ni prišlo do bega), lahko povzročijo, da gams s svojo zalogo energije ne bo dočakal pomladi. Nemir je zelo moteč tudi za divjega petelina, ki se na vznemirjanje ne navadi, temveč se mu stalno izogiba in s tem zapušča primerne življenjske prostore. Planinski orel potrebuje mir v premeru vsaj 500 m okrog gnezdišč, da lahko uspešno gnezdi in se razmnožuje. V splošnem je nemir za večino vrst najbolj moteč v času razmnoževanja, vzgajanja mladičev in prezimovanja. V tem času bi se moral človek izogibati občutljivim območjem in poiskati druga, neranljiva območja.
Najbolj pogoste obremenitve v mirnih območjih po vrstnem redu so: zračni promet, turno smučanje, hoja zunaj utrjenih in označenih poti, planinstvo, jadralno padalstvo, fotolov in kolesarstvo. Poleg naštetih rekreacijskih dejavnosti človek vpliva na mirne cone tudi prek drugih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo, …), ki niso predmet tega prispevka.
Omejitve
Upravljavec parka je v predlogu načrta upravljanja pripravil predlog omejitev ter časovnih in prostorskih prilagoditev za rekreacijske dejavnosti v mirnih območjih. Z začetkom veljavnosti načrta upravljanja naj bi popolna omejitev dostopa in izvajanja dejavnosti veljala za območja visokih barij in za Velika korita Soče. V vseh preostalih mirnih območjih popolnih omejitev vseh dejavnosti ni oz. je popolna omejitev časovno opredeljena, npr. med 1. marcem in 1. junijem, ko je čas rastitve gozdnih kur. V veliki večini mirnih con se predvideva omejevanje hoje po brezpotjih, v določenih conah se omejuje izvajanje turne smuke oz. se usmerja v območja dogovorjenih tras, ponekod se omejuje jadralno padalstvo, gorsko kolesarstvo. V določenih conah se omejuje tudi fotolov, ki se lahko izvaja le s predhodnim soglasjem in v spremstvu naravovarstvenega nadzornika.
Za konec
Izvajanje rekreacijskih dejavnosti v gorskem okolju, kot je Triglavski narodni park, je neprecenljiva izkušnja za vsakogar. Z gibanjem v ohranjenem, z vrstami bogatem naravnem okolju, s čudovito neživo naravo, skušamo telo napolniti in obogatiti tudi z duševno hrano. Ob tem ne pozabimo, da smo ob izvajanju dejavnosti le na obisku pri vrstah, ki so si v gorah našle svoj dom in kjer lahko z nepremišljenim vedenjem in neprimerno načrtovanim gibanjem povzročimo škodo naravnemu okolju, v katerega tako radi zahajamo in v katerega bi radi, da bi zahajali tudi naši otroci.
Aleš Zdešar
Triglavski narodni park