Delo, Šport: ... V stenah nad Chamonixom ponovno odlični dosežki
V Druju in Jorassih preplezali nove težke smeri - Hitro plezanje več smeri sočasno - Ekstremna solo vzpona Marthe Mercier
KRANJ - Letošnja spomladanska in poletna sezona v francoskih Alpah je spet prinesla mnoge vrhunske predstave v skali in ledu. V stenah Druja in Grandes Jorasses so po krajšem premoru zarisane spet nove, tokrat ekstremno težke smeri. Veliko prahu pa je tokrat dvignila tudi Martha Leska-Mercier, poljska - Francozinja, bi lahko rekli.
Ta plavolasa, 175 cm visoka alpinistka, se je rodila v Varšavi, potem pa se je poročila v Francijo in tam začela z alpinizmom, zdaj že z resnično vrhunskim. Letos je z dvema solo vzponoma pokazala, kaj je ta čas vrh ženskega alpinizma na tem področju. V Grad Pilier d'Anglu je v severni steni opravila prvi ženski solo vzpon po smeri Boivin-Vallencant (800 m, veliko mest 80 stopinj) in zanjo potrebovala le 6 ur (J. M. Boivin je npr. letošnjo zimo za prvi solo zimski vzpon potrebovala le pol ure manj). Martha je potem 5. septembra splezala še ozebnik Hagenmüller v severni steni Col des Droites, ki poteka levo od Lagardovega ozebnika in ima med drugim 300 m ledu z naklonino 75 do 80 stopinj. To je bila šele prva ponovitev, seveda tudi prva solo. Komentar najbrž ni potreben.
Francois Marsigny in Benoit Grison sta splezala nekaj, za kar večina pravi neverjetno. Oba sta iz Chamonixa odšla s prvo žičnico na Midi, potem pa pod Pilier d'Angle, kjer sta se ločila. Marsigny je začel s smerjo Boivin-Vallencant (4 ure in 10), sestopil pod Freneye in tam ponovil še Gervasutijev steber in bil še isti večer v dolini. Grison je začel bolj levo, po smeri Bonatti-Gobbi (900 m skalnega in kombiniranega plezanja v 3 urah in pol), potem Centralnem stebru v Freneyih (2 uri in 45) in zaključil celotni krog v dolini po 22 urah! Eric Escoffier je povezal Boivin-Vallencant v Anglu in smer Bonatti-Oggioni v rdečem stebru Brouillard. Istega dne sta John Sylvester in Tim Barnelt opravila 1. ponovitev in tudi 1. prosto ponovitev Direktne smeri (Gabbarou-Long, 1983) v stebru Brouillard. Težave v zelo lepi smeri so dosegle tudi 6c in 7a (VIII- in VIII+). 21. junija so v področju Mont Blanca Patrick Gabbarou, Thierry Pastore in Dominique Radigue preplezati 700 m visoko smer, koluarji in žlebovi med stebri Pointe Amadee, ki se dvigajo nad ledenikom Miage. Naklonina je na veliko mestih 90 stopinj.
Preselimo se v stene Petit Druja. V severni steni sta Patrick Gabarou in Alexis Long splezala novo smer Diretissima, za katero sta v začetku avgusta potrebovala 3 dni. Poteka levo od niše med smerema Lesnem in Vodniško. Visoka je 800 m, strmo in težko plezanje, nekaj tehničnih mest, prosto pa celo 7a (VIII+). Vzpon sta posvetila Jean-Claudeu Bertrandu, s katerim je Gabarrou začel svojo alpinistično pot. Drugo smer sta splezala Philippe Grenier in Pascal Camison v zahodni steni. Nova smer je visoka 800 m, 25 raztežajev sta potegnila med Bonattijevim stebrom in Grosovo smerjo. Ocena smeri Absolu je ED- z nekaj mesti 6b in 7a, tehnika A2. V njej sta pustila 25 klinov in 3 svedrovce.
Tretjo smer v Druju pa sta preplezala Michel Piola in Piere-Alain Steiner, prav tako v zahodni steni. 21 novih raztežajev, 700 m, ocena AB0, mesta 6c v širokih počeh, ime Passage Cardiaque.
V severni steni Grandes Jorasses sta bila opravljena dva zelo pomembna vzpona. Gabarrou in Herve Bouvard sta prebila pet dni v Direttissimi (med Roling Stones in Walkerjem), ocena 1200 m visoke smeri je 6c in 7a, A1 in A2. Zelo strmo plezanje, težave prav vseh vrst.
Čeha Jan Porvaznik in Stanislav Glidura sta od 21. do 23. julija potegnila novo linijo med Crozovo in Bonatti-Vaucher v Point Whymper. No Siesta je ocenjena VII, A2, 90 stopinj.
V Grand Capucinu sta Grenier in Camison (fanta iz smeri Absolu v Druju) opravila vzpon, ob katerem človek lahko le zavije z očmi in se nasmehne. V 13 urah sta splezala Bonattijevo smer v vzhodni steni, Voyage Selon Gulliver in Švicarsko (obe v JV steni)!
Tobogan sta imenovala novo smer Piola in Steiner v Pilier des Trois Pointes, stebru levo od Super koluarja v Taculu. 450 m visoka smer poteka po počeh v sredini stebra, mesta 6 с so obvezna. Potrebna je vrv 50 m.
V Aiguille de Blaitiere prostora za nove smeri še ne zmanjka. Japonca Salo in Yoshio sta začela 15 m levo od Brown-Whillans v zahodni steni. Le Fantome de la Blaitier je visoka 170 m (ED, 6b, A0).
V SZ steni pa sta Veronique Perillat in Piere Schropff plezala poči desno od Triangle, smer pa imenovala Deal Attente (ED-).
Gabarrou je v Aig. de Leschaux v zahodni steni z Jean Michel Poncetom splezal še eno prvenstveno smer, visoka je 700 m, težave pa niso večje kot 6c (VIII-).
Nove smeri so bile splezane tudi drugod, v glavnem v krajših stenah. V južni steni Tour Verte (pet minut od Refuge de l'Envers des Aiguiles) sta Oliver Guenay in Robert Strouhal 8. julija levo od Pioline smeri Le Piege splezala Bagaton v dveh urah in pol. Smer ima šest raztežajev, žlebove in poči in potem en raztežaj je skupen s smerjo Schawerver-Magnin iz leta 1962.
V južni steni Aig. du Midi, kjer pa prostora za nove smeri resnično skorajda že ni, sta C. Dat in A. P. Rhem le še našla nekaj. Splezala sta pravzaprav varianto Contaminove smeri. La Paix Roquet je visoka 180 m, ABO, 6c, A0.
Aiguile de Piere a Joseph (JZ stena) je od bivaka Leschaux oddaljena 20 minut. Oliver Guenay in Torsten Haune sta nad snežnim žlebom, ki se dviga na drugi strani ledenika, splezala devet raztežajev dolgo novo smer Le Nord en Face. T. Renault in O. Ratheaux sta 4. in 5. avgusta v južni steni Aig. du Pouce (skupina Aig. Rouges) kot prva splezala Pouce Cafe (350 m, ED—), ki poteka nekaj metrov desno od Nominejeve smeri.
Nekaj novega je tudi v skupini Aig. du Peigne. Japonska trojka je v Gendarme du Peigne splezala novo smer po ploščah med smerjo La Passe Mongole in Mazeaudovo smerjo. Ocena je ED+, 6c, A0, 250 m.
Smer s podobnimi težavami, le da je 50 m krajša, so preplezali štirje Francozi v SZ ploščah Peigne (vse te stene so 1 uro oddaljene od srednje postaje žičnice na Midi). Poteka po ploščah desno od smeri Gallote-Grenier.
TOMO ČESEN
Planinski ples Slovenijalesa
LJUBLJANA - Planinsko društvo Slovenijales praznuje v teh dneh deseto obletnico. Jubilej bodo proslavili na planinskem plesu, ki bo 19. novembra ob 19. uri v Festivalni dvorani. Z bogatim kulturnim in zabavnim programom, s presenečenji in nagradami bo večer, ki je namenjen srečanju vseh ljubiteljev planin, še privlačnejši.
Prodaja vstopnic je v športnem salonu Slovenijales, trgovina Ljubljana, titova52.
Alpinisti iz Črne imajo visok cilj
ČRNA NA KOROŠKEM - Po uspešni odpravi Andi '80 so koroški alpinisti že leta 1982 začeli pripravljati odpravo na Nanda Devi. Toda stabilizacijo so takrat ponekod napačno razumeli in odgovorni občinski možje so jim prepovedali zbiranje denarja. Razočarani alpinisti so prekinili priprave, ko pa se ni nikjer nič premaknilo, so se alpinisti v Črni odločili da poskusijo sami. Za cilj so si izbrali Rakapoši (7788 m), točneje njegov severni greben (prvič Japonci 1979). Če pa ne bi dobili dovoljenja za ta vrh, si žele vsaj na bližnji Diran (7266 m).
NAMESTO RAZGLEDNIC - Lična značka odprave v treh barvah in premerom 37 mm, ki jo prodajajo (300 din) namesto tradicionalnih razglednic, je delo Toma Jeseničnika.
S pripravami so začeli lani spomladi. Doslej so opravili že prek tisoč ur dela. Denar zbirajo med občani, prispevajo pa seveda tudi DO. Za priprave je UO PD Črna imenoval poseben 9-članski odbor, ki mu predseduje Franc Stakne. Imajo soglasje občinske konference SZDL in sekretariata za notranje zadeve, podpira pa jih tudi strokovna komisija za alpinizem ZTKA. Vplačali so tudi že takso za vrh, v prijavi pa so za sedaj navedli imena vseh 12 kandidatov.
Zavedajo se, da si je za tako majhen kraj kot je Črna, AO izbral velik cilj. Toda po odpravah na Norveško, v Ande in Kavkaz so želje še po čem višjem, težjem povsem razumljive. Poleg prijateljstva, ki jih preveva, jih opo-gumlja tudi zaupanje Črnjanov.
FRANCI SAVENC
Jubilej kranjskih planincev
Planinsko društvo Kranj bo proslavijo 40-letnico 22. t. m Krvavcu — Društvo je s tri tisoč člani eno najmočnejših
KRANJ — Planinsko društvo Kranj te dni slavi 40-letnico delovanja društva, gorske reševalne službe in alpinističnega odseka. V teh štirih desetletjih se je planinstvo v Kranju močno razmahnilo po številu članstva in različnih oblikah organizirane dejavnosti. Prav tako je bilo veliko narejenega pri gradnji planinskih objektov in urejanju planinskih poti.
Ob teh uspehih, ki so jih dosegli po zadnji vojni pa v PP Kranj ne pozabljajo na svoje predhodnike. V Kranju ima namreč planinstvo dolgoletno tradicijo, saj so podružnico Slovenskega planinskega društva ustanovili že leta 1899. Prav prizadevno delo v predvojni planinski organizaciji je bilo najboljša osnova za razmah planinstva po letu 1946.
LEP PLANINSKI OBJEKT - Koča PD Kranj na Krvavcu.
Število članstva je iz leta v leto naraščalo. V Kranju niso ostali le pri osnovni društveni organizaciji, ampak so planinske vrste širili po delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih, kjer so ustanavljali sekcije. Veliko so napravili za popularizacijo planinstva z organiziranjem množičnih izletov v okviru akcije »Kranjčani hodijo v gore«, s katero so začeli pred več kot desetimi leti. V društvu je sedaj včlanjenih več kot 3000 planincev, tako pa je PD Kranj eno najmočnejših pri nas.
Poleg sekcij ima društvo zelo aktivne tudi odseke. Že vseh 40 let delujeta gorska reševalna služba in alpinistični odsek Postaja GRS deluje na zelo izpostavljenem območju naših gora. To terja od nje še posebno dobro usposobljenost in opremljenost.
Kranjski gorski reševalci pa usposabljajo za reševanje in pomoč v gorah tudi druge ( JLA, UNZ, lovci).
Tudi alpinistični odsek je v vrhu naše kvalitete, saj so v njem alpinisti svetovne vrednosti, ki so preplezali najtežje smeri in osvojili najvišje vrhove v Himalaji in drugih gorstvih. Ob tem pa v PD Kranj ugotavljajo, da alpinizem prerašča materialne možnosti društev, zlasti ko gre za organiziranje ekspedicij v tuja gorstva. Tu bo zato treba napraviti selekcijo.
Pomembno nalogo opravljajo markacisti, saj ima kranjsko planinsko društvo v upravljanju okoli 200 kilometrov poti, od teh velik del na zahtevnejšem terenu, kjer so potrebni klini in žične pletenice. V PD Kranju se zavedajo tega, da so planinske poti ogledalo društva, vendar opozarjajo na to, da vzdrževanje in nadelava zah-tevnejših poti predstavlja za društvo vse večji materialni strošek, ki ga čedalje teže pokrivajo.
Pomembne pridobitve kranjskega planinstva po vojni so nove planinske postojanke. Leta 1959 so zgradili planinski dom na Kališču, ki je kmalu postal zelo priljubljena in dobro obiskana planinska točka. Tej se je kmalu pridružil hotel na Šmarjetni gori, ki je zamenjal nekdanjo leseno kočo.
Vendar ta objekt, v katerega so vložil veliko prostovoljnega dela, kranjskim planincem ni v čast. Zgradili so ga pa nekoliko nepremišljeno v času, ko se je širil tako imenovani sindikalni turizem. Tudi hotel na Krvavcu ni najbolj primeren za planince.
Ker so oba objekta prodali drugim, so kranjski planina zgradili nova, in sicer na Gospincu ob zgornji postaji kabinske žičnice na Krvavcu in na Ledinah pod Skuto. Z nobeno od treh postojank, ki jih imajo sedaj, niso imeli finančnih težav, kar dokazuje, da so bile bolje zasnovane in postavljene na prvih mestih. V zadnjem času so domova na Kališču in na Gospincu celo obnovili, prav tako tudi tovorno žičnico na Kališče. Ob tem pa je vredno omeniti, da so bili kranjski planinci najbolj prizadevni tudi pri zbiranju denarja za graditev doma na Kredarici.
Letošnji jubilej bodo kranjski planinci proslavili 22. novembra v domu na Krvavcu. Ob pripravah na to slovesnost pa že razmišljajo o drugem pomembnem jubileju, ki ga nameravajo proslaviti prihodnje leto. Tedaj bo namreč minilo 150 let od rojstva dr. Frischaufa, ki je bil eden izmed pobudnikov za ustanovitev kranjske podružnice SPD Bil je tudi pobudnik za graditev planinskih postojank in urejanje planinskih poti ter velik ljubitelj naših gora, veliko pa je napravil tudi za njihovo popularizacijo na tujem.
Lado Stružnik
ALPINISTIČNE NOVICE
Maksima v Novem vrhu
Slavko Svetičič je 11. t.m. v južni steni splezal novo smer, ki vstopi med Rutarsko diretisimo in Nevihtno smerjo. Glavni del nove smeri poteka po ploščah levo od Zajede planik. V smeri, ki jo odlikuje dobra skala, je pustil osem klinov in štiri svedrovce, to je tudi povsem dovolj tudi za ponavljalce. Visoka je 120 m, ocena VI, A1, plezal pa je 4 ure. Za tem je prosto ponovil še Zajedo pojoče travice. V to steno so člani SAO Tolmin usmerili skupno turo, ki je bila namenjena predvsem tečajnikom. Med drugim sta Darko in Marko Podgornik prosto splezala kombinacijo Pojoče travice in Reformacije, Edo Kozorog, Miranda Ortler in Andreja Velikonja pa Zajedo planik (pp).
Srečanje primorskih alpinistov
Letos se bodo alpinisti primorskih alpinističnih odsekov zbrali na Vojskem nad Idrijo. Tokrat je organizator srečanja AO Idrija. Zbrali se bodo 22. t.m. ob 18. uri v planinskem domu na Vojskem. Če pa bi se zgodilo, da bo cesta Idrija-Vojsko zaprta zaradi snega, se bodo zbrali v gostilni Nebesa v Idriji.
V tem obdobju najbolj aktualna Osp in Paklenica
Zadnja dva vikenda so v Ospu splezali nekaj pomembnih prostih ponovitev, med njimi je treba na prvo mesto postaviti 4. PP Stebra spominov (VIII), ki jo je opravil Vili Guček (rotkreis) v navezi z Metko Lukančič. Z isto soplezalko je prosto ponovil tudi Prečenje (VII+, rotpunkt). Srečo Rehberger je opravil 1. PP Superhika in ocenil prvi raztežaj VII- in VII. Za njim je naslednji dan Guček dal oceno VII in VII+. Filip Bertoncelj (pp), Matjaž Ivačič in Andrej Prinčič ter Andrej Jaklič (pp) in Bine Šter so plezali Muho, Bertoncelj, Igor Kalan (oba PP) in Petra Vencelj so ponovili Solzo, Andrej Pišljar in Prinčič pa Gobo.
Še več jih je bilo v Paklenici. Iztok Tomazin in Matjaž Ravhekar sta 1. t.m. opravila 4. PP Vražje smeri (najtežji raztežaj VII), naslednji dan Utopijo, popoldne pa še Kačo (obe prosto). Pavle Kozjek in Peter Podgornik sta prosto ponovila Utopijo. Petrovo varianto z direktnim izstopom. Kozjek je s Tino Mihelič prosto še Kačo, potem pa sam še dve smeri (00, Joint) nad parkiriščem. Ela Leskovšek in Ajo Slamič sta (oba: PP. VII + ) preplezala Slovensko original. Bojan Leskovšek je v navezi z Igorjem Puhanom splezal prosto v prvem poskusu Albatrosa, Slovensko in Santano (slednji dve on sight).
Herman Dragin in Andrej Čermelj sta plezala Klin (A0), prosto Ljubljansko ter Desno tržiško.
III. pregled alpinističnega filma
Planinska zveza Slovenije vabi na III. pregled slovenskega amaterskega alpinističnega filma in razstavo planinske fotografije, ki bo 20. t. m., ob 18. in 20. uri. Slavnostna podelitev priznanj in knjižnih nagrad bo po prvi predstavi.
T. Č.
Aktivni v Novi Gorici
Peter Podgornik je z Ano Mažar (AO Mosor, Split) na Biokovu v steni Borova opravil 3. P Solje (350m, V+, A0), v Kozjaku nad Splitom pa Aleševo spominsko (110 m, VI, A0).
Ajo Slamič je v navezi z vipavskimi plezalci opravil še dve prvi prosti ponovitvi v Vipavskem vrtcu. Najprej smer Rubikon (60 m, VIII, rotkreis), potem pa še Papagaja (70 m, VIII-, rotpunkt).
Podgornik je 9. t.m. v južni steni Jerebice ponovil Sivi ideal. Plezal je z Rakuščkom in Cerkovnikom (42 let). Celotna stena je bila povsem suha in kot nalašč za jesensko plezanje.
Pod Anapurno III
Sedemčlanska italijanska himalajska odprava, ki je hotela preplezati JZ greben Anapurne III (7555 m), je doživela nesrečo. Massimo Casini je ravno sestopal od T II (5800 m), ko se je odlomil velik serak. Led in sneg sta ga dohitela na višini 5300 m in odnesla s seboj. Kar 1300 m nižje so ga naslednji dan našli tovariši, mrtvega. Odpravo so seveda takoj prekinili.
Evropski pokal v skalolazenju
Ni še dolgo, ko so alpinisti z zahoda v celoti odklanjali vse oblike plezanja na čas ali skalolazenja, kot so to aktivnost poimenovali v SZ. Potem so prišla prva povabila na mednarodne šampionate, po vrnitvi domov so sledile demonstracije, razprave ... In sedaj že lahko trdimo, da poznajo tekmovalne oblike plezanja že skoraj po vsem svetu.
Sovjetski organizatorji pa so šli še korak naprej. Čeprav (vsaj doslej) še niso uresničili napovedi, da bo skalolazenje postalo olimpijski šport, pa so letos vendarle uspeh pripraviti vsaj evropski pokal, in to celo pod pokroviteljstvom mednarodne zveze planinskih organizacij UIAA.
Pod stenami na polotoku Krim so se zbrali predstavniki Bolgarije, ČSSR, Madžarske, NDR, Poljske, Romunije, SSSR in ZRN ter Japonske in ZDA. Bilo je tudi veliko gostov od vsepovsod. Za vabilo Planinski zvezi Jugoslavije pa menda spet ne ve nihče, kje je obležalo.
Med desetimi plezalkami, ki so se prvega dne spoprijele s smerjo VI. stopnje, so bile menda le tri, ki so jo zmogle: Veršinina (SSSR), Gronkiewicz (Poljska) in Ruseva (Bolgarija). Prva v tekmovanju imenovanem »dombajska naveza« je bila sovjetska naveza Čertov-Balezin, druga je bila romunska, tretja pa ameriška.
Pri plezanju daljše smeri so bile najboljše spet Veršinina, Ruseva in Gronkiewiczeva (zamenjava na 2. mestu). Pri moških je zmagal Poljak Marczik.
V ocenjevanju ekip za evropski pokal so največ točk zbrali predstavniki SSSR, drugi so bili Poljaki, tretji Američani, sledili so jim Bolgari...
FRANCI SAVENC
Nameless Tower (6215 m)
Preselimo se v Karakorum, in sicer v slavno skupino Trango Towers. V tej skupini navpičnih granitnih stolpov je še posebej veličasten stolp brez imena. Letošnjo sezono so ga skušali dvakrat preplezati. V vzhodni steni so julija Leavitt, Hall-Hargis in Child dosegli 5760 m, potem ko so imeli za sabo dva viseča bivaka nad veliko spodnjo gredino. Plezali so na način kot v Yosemitih. Nekje v bližini najvišje dosežene točke so bile tehnične težave A3+, raztežaj, ki je imel veliko plezanja s copperheadsi. Na koncu tega težkega raztežaja bi Leavitta, ki je vodil, padajoči sneg in led kmalu zbrisal iz stene. Kmalu po tem incidentu so se odločili, da se umaknejo zaradi padajočega ledu. Isto steno je poskušal tudi Voytek Kurtyka (Poljska) in še dva japonska alpinista. Dosegli so 5700 m, potem pa Japonca nista hotela nadaljevati. Nasploh niso bili med seboj v najboljših odnosih, škoda le, da so to ugotovili tako pozno.
Anapurna II (7937 m)
Američani so sicer bili uspešnejši od Baskov, ki so prav tako plezali na ta vrh, vendar tudi ameriška odprava ni dosegla vrha. John Trainor in George van Sickle sta prišla do 7250 m, višje ni šlo.
Puljčani v Paklenici
Alpinistični odsek v Pulju je najmlajši na Hrvaškem, ustanovljen je bil šele 22. marca letos, na pobudo starejših alpinistov, ki so se doselili v ta kraj. Pa se že lahko pohvalijo s prvimi plezalskimi uspehi. V začetku meseca so štirje njihovi člani obiskali Paklenico. Davor Kalčič in Daniel Šajatovič sta med drugim ponovila tudi Klin in Velebitaško smer, dve klasični težki smeri.
Za proste reševalne polete
Na zasedanju IKAR spet poziv pilotov in reševalcev, naj bi bile vlade manj toge pri nujnih preletih mej s helikopterji
LJ UBLJANA - Letošnjemu zasedanju IKAR in njenih podkomisij so prisostvovali delegati GRS iz vseh včlanjenih evropskih dežel razen Španije in Anglije, prišli pa so tudi Kanadčani in zastopniki ZDA. Delo je potekalo v strokovnih komisijah - zdravniški, letalski ter v komisijah za opremo in plazove. Dognanja smo uskladili na plenarnem zasedanju, pomembnejše organizacijske probleme pa nakazali in rešili na rednem občnem zboru delegatov zadnji dan srečanja.
Komisija za opremo in tehniko reševanja je obravnavala vprašanja reševanja padlih v ozkih ledeniških razpokah in ustrezne opreme, problematiko zavornih kolutov iz lesa in plastike ter jeklenic. Obravnavali so tudi načine medsebojne pomoči v primerih, ko ponesrečenec ne more hoditi, ureditev organiziranosti GRS, način alarmiranja in možnosti za klic na pomoč v različnih državah. Marsikatero teh vprašanj bo treba ponovno obravnavati, kar bo naloga za prihodnje. Kot poseben problem so bile omenjene radijske zveze. Te imajo vse GRS, vendar se ne ujemajo v frekvenci, tako da medsebojna zveza v mejnih predelih ni mogoča brez posrednikov.
O delu komisije za plazove bomo poročali posebej. Tu naj navedemo nesreče na motornih saneh, s katerimi v Kanadi in ZDA odhajajo celo na težko dostopne, nad 3000 metrov visoke gore. Omenjena je bila velika izpostavljenost samohodcev pozimi. Če samohodca zasuje plaz, mu ne more pomagati nihče in prav tako tudi ne poklicati na pomoč druge ljudi. Brez Himalaje in drugih visokogorij so bile v zimi 1985/1986 v plazovih 204 osebe mrtve, torej 22 manj, kot leto dni poprej.
Zdravniška komisija slej ko prej obravnava ukrepe za pomoč podhlajenim. Na voljo so vedno nova spoznanja. Zapomniti si velja, da podhlajenemu veliko bolj kot vse druge metode pomaga toplotni omot – alufolija, štiri odeje in petkrat preganjena in z vročo vodo segreta rjuha, kar učimo tudi na naših zimskih tečajih in ob dnevih varstva pred snežnimi plazovi. Zdravniki so se menili tudi o odprtih zlomih in uporabi nateznih opornic, o uvajanju kapljic zoper bolečine, uporabi nitropreparatov pri srčnih napadih na smučiščih in v gorah, o kačjem piku.
Letalska podkomisija je obravnavala nesreče helikopterjev. Kar trikrat se je primerilo, da je helikopter zadel žico.
Spet in spet se pojavlja vprašanje preleta meje v reševalni akciji. Piloti in reševalci pozivajo vlade posameznih držav, da v teh primerih niso toge, ustrezne službe na obeh straneh meje pa naj bi imele pri roki vse potrebne podatke in soglasja.
Vsako zasedanje tudi opozarja na potrebo po dobro izvežbanih reševalcih - letalcih. Pilot in reševalec morata biti med seboj dobro uigrana in strokovno usposobljena.
Vse več držav odklanja uporabo gorljive opreme, nove izkušnje prihajajo tudi z reševanj ponoči. Zaupanje močnim žarometom se umika zaradi hudih motenj ob zarositvi helikopterja; prednost dobiva signalizacija z žepnimi svetilkami, s katero izvajajo uspešne polete že šest let, medtem ko uvedba naprav za nočno letenje iz več razlogov še ni mogoča. Nasploh nočnih poletov ne priporočajo.
Občni zbor IKAR je brez posebnih razprav potrdil dokumente prejšnjega zasedanja, sprejel sklep o uvedbi enotne frekvence za lavinske žolne z letom 1990, sprejel predlog jugoslovanske resolucije o uporabi bajalice za iskanje zasutih v plazu, po katerem naj bi bajalice ne uporabljali na škodo utečenih metod in naprav.
V predsedstvu IKAR so tri odhajajoče tovariše zamenjali novi predstavniki Avstrije, Švice in Francije; namesto odhajajočega predsednika Guy de Marliaveja bo komisijo za plazove v prihodnje vodil specialist za sneg in plazove, alpinist, odpravar in pisatelj, znanec s kranjskega festivala filmov, dr. Francois Valla.
Sledile so tudi volitve novega predsednika IKAR. Erich Friedli, ki je vodil IKAR po odhodu dr. R. Campella od leta 1968, se zaradi let in zdravstvenih razlogov umika. Mesto je prepustil mlajšemu M. Schoriju. Le-ta je v nastopnem govoru izrazil ponos, da načeluje tako imenitni in zahtevni organizaciji ter se zavezal, da si bo prizadeval, da ta čim uspešnejše dosega svoje cilje.
Končno smo izvolili še novega šefa komisije za publikacije, pri čemer je Christian Hauser nasledil dr. Otta Meyerja. Pred slovesom so delegati kot kraj naslednjega srečanja izbrali Mégève v Franciji, kjer naj bi se dobili septembra 1987.
PAVLE ŠEGULA