Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 13.10.1986

  13.10.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 13. oktober 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 984

Delo, Šport: ... Za zimske vzpone v Himalaji prvi trije tedni decembra

Trije hitri vzponi v alpskem stilu na Čo Oju (8201 m), Daulagiri (8168m) in Manaslu (8163 m) - Korejci neuspešni na Everestu
KRANJ - Zimska sezona 1985/86 je bila sedma, odkar je nepalska vlada začela izdajati dovoljenja za vzpone v Himalaji tudi v zimskem času. V tem času so najbolj izstopali trije hitri vzponi v alpskem slogu na vrhove čez 8000 metrov, ki so bili opravljeni v začetku decembra.
Najprej Dušan Becik in Jaromil Stejskal, češkoslovaška alpinista, člana odprave na Čo Oju, ki jo je vodil Roger Marshall. Oba Čeha sta opravila drugi zimski vzpon na Čo Oju in pravzaprav prvi pravi vzpon pozimi v alpskem stilu. Na vrhu sta bila 5. decembra 1985. Švicarji Jean Troillet, Erhard Loretan in Pierre Alain Steiner so bili v ekipi, ki je opravila zelo hiter vzpon v alpskem stilu na Daulagiri, osvojili pa so ga 8. decembra. Tretja ekipa pa je Japonska. Noburu Yamada in Yasuhira Saito sta uspela na Manasluju, osvojila sta ga 14. decembra. Za Erharda Loretana je bil to njegov osmi osemtisočak, za japonskega alpinista Yamado pa trio: K2 v juliju 1985, Everest oktobra in Manaslu decembra, vsi trije vrhovi brez uporabe kisika. Do sedaj je splezal že na šest osemtisočakov, na dva od njih kar dvakrat in je sedaj edini na svetu, ki ima v žepu štiri najvišje vrhove na svetu.
Drugi uspešni vzponi so bili opravljeni nekoliko kasneje. Združena odprava Južne Koreje in Japonske, je oblegala Tavače (6501 m). Začeli so v dveh skupinah. Japonci so začeli že decembra, medtem ko so Korejci prišli v bazo v začetku januarja 1986. Japonski alpinist Atsuyoši Kadamoto se je ubil pri padcu. Korejci so nadaljevali in vrh je osvojil Heo Young Ho (doslej Manaslu in Makalu) skupaj s Šerpo Ang Phurba 12. januarja. Na vrh sta prišla po japonski smeri prek JV grebena.
Južnokorejska odprava, ki je imela 4 člane, je preplezala JZ steno Gaurišankarja (7134 m). Splezali so pravzaprav greben v tej steni, 16. januarja pa sta dva člana dosegla vrh.
Everest (8848 m) so naskakovale kar tri korejske odprave. Kim Sang Kyum in Nam Sang Tae sta vodila osem članov, vsi pa so imeli za pomoč še 16 Šerp! Pa kljub vsemu niso uspeli. Postavili so štiri tabore (normalna smer čez Južno sedlo), zadnjega malo pod Južnim sedlom. Uporabljali so kisik in zaradi izredno nizkih temperatur (do -50° C) so imeli težave prav s kisikovimi maskami, ki so zmrzovale. Najvišjo točko so dosegli pri 8500 m.
V drugi korejski odpravi je bilo devet članov, ki so prvič pozimi poskusili JZ steno, in sicer Angleško smer. Dosegli so višino 7700 m, kjer naj bi stal tabor 5, ki pa ga zaradi slabega vremena in težav z logistiko niso nikdar postavili.
Tretja skupina se je ubadala z zahodnim grebenom. Bilo jih je 16, zraven pa še šest Šerp. Dosegli so 7100 m, mesto tabora 3. En član je resno zbolel in so morali nato obrniti. Na taboru 1 na sedlu Lo La je veter odnesel vseh 12 šotorov. Nenehna nošnja opreme do sedla Lo La je Korejce dokončno izčrpala. Najvišja dosežena točka je bila približno na istem mestu, kjer so Angleži v zimi 1980/81 imeli ledeno luknjo. Približno tu je naslednjo sezono obrnila tudi močna francoska odprava.
Bolgari so za južno steno Anapurne sestavih moštvo iz 11 alpinistov, vodil pa jih je Bojan Atanasov. Poskusih so v Poljski smeri, vendar brez uspeha.
Dosegli so 7000 m, odnehali pa so šele 22. februarja. Menda so potem ostali vse do spomladi v Nepalu z namenom, da dokončajo svoj vzpon spomladi. Pa tudi s tem ni bilo nič. Obrnili so pri 7500 m.
Na Makaluju (8463 m) sta poskušala Hans Kammerlander in Reinhold Messner. Med zadnjim poskusom 9. februarja ju je slabo vreme že pod Makalu Col prisililo, da se vrhu odpovesta. Upi na kasnejše lepše vreme in boljše razmere so se razblinili, kakor tudi upi na prvi zimski vzpon na Makalu in na trinajsti Messnerjev osemtisočak. Korejci so skupaj z Nepalci poskušali še na enem vrhu, malo manj znanem Karjolungu (6681 m). Bili so neuspešni v SV steni, ki so jo prvi splezali Japonci pozimi 1982/83. Dosegli so višino 6400 m, na sestopu je potem enemu od članov padajoči led zlomil roko in 29. januarja je odprava dokončno odnehala.
Letošnja zimska sezona v Himalaji je bila po izredno slabemu vremenu v pomonsunskem obdobju kar uspešna. Večja količina snega je padla konec decembra prvič, drugič pa med 11. in 14. februarjem.
Za zimske vzpone v Himalaji so po dosedanjih izkušnjah najbolj primerni prvi trije tedni v decembru, čeprav se sicer uradno zima začne 21. decembra. Še vedno je odprto vprašanje začetka in konca zimske sezone v Himalaji, vprašanja ah naj se zima začne že pred 21. decembrom. Posebno Poljaki se zavzemajo za uradni začetek s tem datumom.

TOMO ČESEN

Andrej Beg
»... V Velikem vrhu nad Belsko planino so našli truplo 25-letnega Andreja Bega z Jesenic ...« Ta drobna časopisna novica je, po dvestoštiriinosemdesetih dneh iskanja in tihega pričakovanja, razblinila še zadnje upe.
Lani, 12. decembra, natanko teden dni po tem, ko je dopolnil 24 let, je odšel na dolgo, dobro znano pot. In tu je moral stopiti onkraj komaj opazne črte, ki naše življenje loči od drugačnih, nikomur znanih svetov. Brez bolečin in brez strahu, le zaspal je v toplem snežnem objemu. Morda korak, dva; trenutek prej, pozneje - kdo ve, ali se je sprožil snežni plaz - in ljudje, ki ne vedo, da je tveganje sestavni del alpinizma, njegovega dejanja ne bi obsojali.
V njem je bilo polno hotenja in velikih načrtov, več kot pri mnogih njegovih vrstnikih, zato je več tudi dosegel. Bil je tik pred diplomo na ljubljanski pravni fakulteti. V naših stenah in v tujini je opravil prek 150 plezalnih vzponov, tudi najtežjih — poleti in pozimi. Dvakrat je odšel v Himalajo, kjer je pomagal odpravama na Gangapurno in na Daulagiri.
Tolažilne besede ob izgubi vedno zvenijo tako prazno, saj bolečino lahko omili samo čas. Vsem, ki smo te poznali, boš ostal v spominu takšen, kot si vedno bil - dober prijatelj in tovariš v gorah ...

MATEJ ŠURC

Dobra skala v južni steni Planje
Igor Kalan (AO Kranj) in Bojan Počkar (AO Železničar) sta 4. t. m. opravila 1. ponovitev Zajede hrepenenja v južni steni Planje, ki je znana po svoji odlični skali. Ocena smeri je VII, visoka pa je 250 m. Od prvenstvenega vzpona (Humar in Svetičič 1985) so v steni ostali 4 klini, prav toliko lesenih zagozd in en svedrovec. Priporočljiv je še komplet friendov in zatičev za kolikor toliko solidno varovanje.

Sigmundov steber
Željko Marič, član AO UPSD Bukovik iz Sarajeva, je z Američanko Wernerjevo iz ZDA plezal v Velikim stijenama in Djevi. Med drugim je PP (VII-) Sigmundov steber, ki ima sicer oceno A1-2.

Solo prosta ponovitev Čopovega stebra
Aleksander Aničin, Beograjčan, ki pa je po novem član AO Ljubljana -Matica, je 2. t. m. opravil solo prosto ponovitev Čopovega stebra v Steni.

K2 je letos terjal 13 smrtnih žrtev
V kroniki vzponov na drugi najvišji vrha na svetu K2 (8611 m) bo letošnje leto zapisano kot črno leto. Letos je K2 terjal 13 smrtnih žrtev.
Dva ameriška alpinista je pobral kložasti plaz pod sedlom Negrotto (sedlo pod južnim stebrom), pakistanskega višinskega nosača je zadel kamen pri sestopu po Abruzziju, francoski zakonski par Barard je po vračanju z vrha zdrsnil čez vso južno steno, Piotrowski, soplezalec Kukuczke pri novi smeri čez južno steno se je pri sestopu spotaknil in prav tako padel v prepad, umrl je odličen poljski alpinist Wroz (med drugim tudi Everest pozimi) in slavni italijanski plezalec Renato Cassaroto je pri vračanju v bazo, potem ko je že trikrat neuspešno naskakoval južni steber, padel v ledeniško razpoko pol ure daleč od baze in se ubil. Posebno pa je bil tragičen prvi teden avgusta, ko je v snežnem neurju izgubilo življenje kar pet alpinistov. Vse skupaj se je začelo 4. avgusta, ko je skupina sedmih plezalcev začela naskok na vrh iz zadnjega višinskega tabora. To so biti Willi Beauer, Kurt Diemberger, Alfred Imitzer in Hannes Wieser iz Avstrije, Julie Tullis in Alan Rouse iz Anglije in Poljakinja Dobroslawa Wolf.
Prva sta vrh dosegla Bauer in Imitzer, nato še Diemberger skupaj z Tullisovo in Rousom. Wieser in Wolfova pa nista prišla na vrh. Na poti navzdol do tabora 4 sta Diemberger in Tullisova zdrsnila a se še nekako ujela. Bivakirala sta brez opreme za bivak in naslednjega dne sestopila še del poti do šotora, kjer je potem izredno slabo vreme (nenaden preobrat) prikovalo sedem ljudi v zadnji tabor. To je trajalo ves teden, alpinistom je zmanjkalo plina, s tem pa tudi tekočine. Treba je bilo nekaj ukreniti, kajti položaj je bil skrajno kritičen. Zveze z bazo ni bilo več in vsak se je moral reševati po svoje. Julie Tullis je umrla v šotoru od izčrpanosti, medtem ko prav tako od izčrpanosti ni mogel nadaljevati pot tudi Alan Rouse. Vreme se je za malenkost izboljšalo 10. avgusta in tedaj so se drugi odločili za sestop, čeprav se je kmalu potem vreme spet povsem pokvarilo.
Imitzer in Wieser sta med sestopom zdrsnila in izginila za vedno, drugi trije pa so pot še nadaljevali do trojke, čeprav tam ni bilo ničesar več. Plazovi so šotore uničili. Treba je bilo nadaljevati do dvojke. V tem delu je nekaj strmejših mest, ki so biti zavarovani z fiksnimi vrvmi. Tukaj Wolfova ni mogla več dohajati Bauerja in Diembergerja, ki sta jo potem čakala v taboru 2, vendar Dobroslawe Wolf ni bilo več. 11. avgusta zvečer je v bazo z zadnjimi močmi prišel Bauer in povedal, da Diemberger čaka na enki na pomoč. Naslednjega dne ga je skupina petih alpinistov (Poljaki, Avstrijci in Angleži) rešila. Trije so ga spremiti do baze, dva pa sta se po Abruzziju povzpela do višine 7000 m, da bi poiskala Wolfovo, vendar je bil poizkus neuspešen. Bauerja in Diembergerja oba zelo pomrznjena in psihično čisto strta, so odpeljati s helikopterjem v Skardu, od koder sta potem kmalu nadaljevala pot domov. To je pretresljiva zgodba, ki bi si sicer lahko našla podobno le še v tisti iz leta 1974, ko je na Pik Lenina izginila v snežnem viharju celotna sovjetska ženska odprava.

TOMO ČESEN

OD TOD IN TAM

Z Aleševo kamero v Hindukuš in Himalajo
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu bodo 22. t. m. obudili spomin na Aleša Kunaverja, alpinista, vodjo odprav, organizatorja in vzgojitelja. V prvem delu prireditve (bosta pa dve, ob 19. in 21. uri) »Z Aleševo kamero v Hindukuš in Himalajo« bo zanimiv filmski prikaz naše prve (1968) odprave v Hindukuš, ki ga bo komentiral Kazimir Drašlar-Mikec, V nadaljevanju bo Aleševe diapozitive »S poti od Katmanduja do Makaluja« ilustrirala Dušica Kunaver, in to z razlago nepalskih mitoloških pravljic. Tretji, zadnji del prireditve, pa bo posvečen J steni Makaluja: našemu prvemu osemtisočaku (1975) in drugi veliki steni (za Anapurno), ki je bila do tedaj preplezana v Himalaji. Kako je to uspelo bomo podoživljali od Aleševih diapozitivih in njegovem glasu. Radijski pogovori baza — stena so namreč ostali zapisani na magnetofonskem traku. Danilo Cedilnik-Den, ki bo imel tudi uvodno besedo, pa pripravlja za dvorano tudi posebno razstavo slik, ki jih je narisal ob obeh odpravah v J steno Makaluja.
Na prireditev »Z Aleševo kamero v Hindukuš in Himalajo« so posebej vabljeni vsi udeleženci odprav, ki jih je vodil Aleš Kunaver. Za predstavitev ob 19. uri jih čakajo vstopnice (do pol ure pred začetkom) v blagajni CD.

Makedonci v JV steni Manasluja
SKOPJE - Prva makedonska himalajska odprava »Manaslu 86« šteje 13 članov iz 6 društev, vodja pa je Jovan Poposki, član AD Matka iz Skopja in dolgoletni načelnik njihove komisije za alpinizem.
V Nepal so odleteli 15. avgusta in 14 dni kasneje so biti že na poti pod JV steno Manasluja (8163 m). Na me-sto baznega tabora (4200 m) so - ob pomoči 130 nosačev - pripotovali 11. septembra. Odločili so se za prvenstveni vzpon desno od Poljske smeri (le-ta vodi v škrbino in potem po grebenu) v JV steni Manasluja. Za lažje napredovanje so postaviti nekako na višini 5600 m »depo« in potem še tabora I (6000 m) in II (6500 m). Posebno pas skal med tema dvema jim je menda zadel veliko preglavic.
Odprava je dobro opremljena. S seboj imajo celo kratkovalovni oddajnik (poleg UKV aparatov, za komunikacijo med steno in bazo), ki naj bi posredoval novice v domovino. Žal pa se jim je že takoj na začetku pokvaril agregat.

ID

Tečaj za Šerpe v Manangu
Na letošnjem tečaju za nepalske gorske vodnike v Manangu, ki je bi že osmi po vrsti, je sodelovalo 31 Nepalcev, od katerih jih je bilo le 8 zaposlenih pri agencijah za treking. Vodji tečaja Peter Markič in inštruktorji Janez Benkovič, Davor Butkovič in Marko Štremfelj so od 23. avgusta do 15. septembra s tečajniki predelati vse teoretične teme, prav tako pa tud praktične vaje. Med drugim so opravi ti vzpon na 5750 m visok Naur Peak ki ga je osvojilo 24 tečajnikov, med tem ko drugih zaradi pomanjkljive opreme niso pustili na turo. Še vedno je največji problem te šole stavba, k je v obupno slabem stanju. Ob sedanj skrbi bo propadla v nekaj letih, ker ji zdaj nihče ne vzdržuje. Izkazalo se je da je prisotnost vsaj enega nepalskega inštruktorja na vsakem tečaju nujna, čeprav potem le-ta zaradi nepopolne ga tehničnega znanja opravlja bolj vlogo zveznega oficirja. Prav tako mora biti član vsakoletne skupine našil inštruktorjev tudi zdravnik, ker v šoli ni več postaje nepalske GRS. Vodja Peter Markič meni, da moramo na vsakoletno konferenco NMA poslati svojega predstavnika. Samo tako bomo dosegli za šolo življenjsko važni spremembe: sprejetje zakona o nujnosti uspešnega zaključka tečaja za vse vodnike trekingov in višinske nosače, ki delajo v agencijah za treking. Sice bo vse dosedanje delo in denar, vložen v to šolo, vržen proč.

ALPINISTIČNE NOVICE

Kombinacija smeri v Planjavi
Silvo Babič je 5. t. m. plezal v severni steni. Začel je po smeri Gradišnik—Omerza, pri vznožju glave Planjave je zavil v Smeri Lenuhov (verjetno 1. P in 1. SP), na koncu pa je do vrha preplezal še Glavo Planjave (Smer Dular-Juvan, 1. SP?). Ocena celotne kombinacije je VI, A0, ostalo pa od III do V+. Višina je 1000 m, plezal je 2 uri in pol.

Deset smeri naenkrat
Filip Bence je 7. t. m. v severni steni Storžiča splezal kar deset smeri, med njimi so omembe vredni Direktna, Črni graben in Matevžev steber. Tako je v letošnjem letu že sedaj splezal krepko čez 200 smeri.

Dve novi v skoraj neznani steni
Gorazd Zrimšek in Marko Belingar (oba AO Matica) sta 3. t. m. prosto ponovila Glavo Planjave (VII-, 100 m) naslednji dan pa še Direktno v Štajerski Rinki (VI-). Potem pa sta 7. in 8. t. m. v severni steni vrha Na Nizkem nad Velsko dolino, splezala dve prvenstveni smeri. Prva se imenuje Pat Gogi (VI-, V, 220 m), druga pa Billy the mare (VII-, V+, 210 m). V slednji sta pustila svedrovec na stojišču in en klin. Obe novi smeri potekata po počeh in zajedah levo od edine do zdaj znane smeri v tej steni (Direktna, V, 250 m). Skala je mestoma krušljiva, dostop do stene pa je kar 5 ur. Za tri, štiri ure plezanja 5 ur dostopa — to pa že ne bo za športne plezalce.

V Triglavu in Šitah
Bojan Slabanja in Robi Držan (AO Litostroj) sta 4. t. m. v Sfingi ponovila smer Kunaver-Drašler. Slabanja je plezal prosto (VII+). Naslednjega dne se jima je pridružil Slavko Fratar (AO Rašica) in skupaj so zlezli še Šlosarsko smer (Držan in Slabanja prosto). Bilo je toplo kot sredi poletja.
V Šitah pa je Andrej Štremfelj v navezi s Petro Vencelj prosto ponovil smer JLA.

Jeglič, Karo in Knez odhajajo v Patagonijo
V začetku novembra bodo odšli v Patagonijo Jeglič, Karo in Knez. Vsi so bili tam že dvakrat in vedno so se domov vrnili z vrhunskimi vzponi (nove smeri v Fitz Royu in Cerro Torreju). Tudi sedaj imajo v načrtu novo smer, za steno pa se bodo odločili na kraju samem.
Največji problem so seveda stroški. Vsi trije zbirajo denar na vse načine. Vsi, ki bi bili pripravljeni finančno pomagati, lahko nakažejo denar na PD Domžale, tekoči račun št.: 50120-678-55312 z oznako Patagonija. Imena plezalcev jamčijo za uspešno izvedene vrhunske vzpone.

T.Č.

Črna lepotica v Vežici
Janez Kešner (AO Mengeš) in Marjan Kovač (AO Črnuče) sta 21. septembra začela po Črni lepotici v Vežici (Karo in Jeglič 1984), ki se začenja levo od Akademske. 10 metrov pod stikom z Akademsko jima je zmanjkalo klinov in sta obrnila. 5. t. m. pa sta se vrnila do gredine, splezala po Akademski, nad njo pa potem po Črni lepotici. V steni sta pustila 2 klina, težave do V+, A1. Smer je bila sedaj prvič ponovljena, čeprav v dveh delih. Pravita, da so najbolj uporabni jeseničani, ki jih je potrebno kar precej.
Kešner je 3. t. m. opravil 1. SPP Kamniške smeri (VII) v Koglu. V Vežici pa sta Mirka Kranc (AO Črnuče) in Jelka Tajnik (AO Ravne) PP Zajedo usmiljenja.

Sfinga ima zdaj deset smeri
Silvo Karo je 4. t. m. Sfingi dodal še eno smer. Sam je preplezal Pajkove police. Začel je na levem koncu, tam kjer vstopi Kunaver-Drašler, potem pa je proti desni presekal vse dosedanje smeri. Po Razu Sfinge poteka en raztežaj skupaj, nato desno prek Obraza pod streho, potem pa navzdol na spodnjo polico. Naprej gre v glavnem vodoravno desno. Plezal je 6 ur in pol, dolžina je kakšnih 140 m. Ocena prečenja je VI+, A0.
V smeri so ostali skoraj vsi klini in trije svedrovci za varovanje. Na nekaterih mestih je precej gladko, ponekod so le oprimki za roke in tako je treba prečiti po več metrov.
Sfinga je zdaj precej polna smeri. Deset jih je preplezanih do sedaj in za kaj logičnega najbrž ni več prostora.

T.Č.

Dobri vzponi v Verdonu
Marko Čufar je v centru francoskega prostega plezanja z Majo Krajnik (oba AO Škofja Loka) splezal precej dobrih smeri. Skupaj sta splezala 18 smeri z ocenami med 5 in 7a po francoski lestvici, to je od VI- do VIII+ po UIAA. Osem smeri je bilo ocenjenih 6b (VII do VII+), tri pa so med temi težavami imele tudi oceno 6c (VIII- in VIII). Smer Le grain de folie pa ima oceno 7a (VIII+).

Po 20 letih
Klin v SZ steni Aniča kuka res že ponavljajo prosto ..., toda ponovitev po 20 letih, se je doslej posrečila le Stanku Giliču. Bil je v navezi Jakič - Gilič - Pleško, ki je v dneh 4.-8. oktobra 1966 prva preplezala to slavno smer. Tokrat pa jo je preplezal v navezi z Vladimirjem Paušičem kljub 54 letom v vsega 6 urah.

Koledar Planinske zveze
Kot vsako leto je tudi letos Planinska zveza Slovenije pripravila koledar. Letos so to domače gore. Koledar ima 28 slik in stane 950 din, pri večjih naročilih pa so seveda popusti. Vse informacije dobite na PZS.

Iz poročil odsekov
AO CELJE: V Mrzli gori sta Aco Pepevnik in Jože Zupanc kot prva ponovila smer Nasmeh, Franček Pšeničnik in Albin Simonič prav tako 1. ponovitev Črne šalce v isti steni, Polde Felicijan pa je v navezi z Iztokom Ivakičem opravil verjetno 2. PP smeri Kotnik-Verko v Turski gori. Pepevnik in Zupanc sta opravila tudi 2. P Črne šalce. Obveščajo vse, da je ključ bivaka pod Ojstrico v prostorih Planinskega društva.
AO ŠKOFJA LOKA: Betka Galičič in Franc Balon sta prosto ponovila JLA v Šitah in Čopov steber (prosto) v Triglavu.
ZGORNJESAVINJSKA ALPINISTIČNA SEKCIJA: Gradnik in Lekiš sta prosto splezala Edijev steber v Raduhi, ki v isti steni še Marjanov steber. V Grofički pa sta Robi in Samo Supin opravila prvenstven vzpon (Iluzija, VI-, IV, 120 m). Robi Supin in Ivan Plaznik pa sta prva tako v isti steni splezala še eno novo (Skrita lepotica, VI+, IV, 120 m).
AO RAVNE: Jelka Tajnik in Mirko Kranc (AO Črnuče) sta v Trentarskem ozebniku plezala zelo lepo smer Črna lepotička, drugi pa so opravili nekaj vzponov pete stopnje v stenah v okolici Vršiča. Tudi na tečajnike niso pozabili, 5. t. m. so z njimi plezali v Raduhi.

Izbrani člani za Lotse Šar in srednji vrh
Komisija za odprave v tuja gorstva je izbrala štiri alpiniste za srednji vrh Lotseja (8430 m). To so Filip Bence, Tomo Česen, Silvo Karo in Andrej Štremfelj.
Ekipo AO Kamnik, ki ima za cilj Lotse Šar, vodi Cene Grilc, člani pa so Janez Ažman, Cene Berčič, Janez Benkovič, Milan Gladek, Frane Kemperle, Rado Nadvešnik, Janez Plevel in Marko Prezelj. KOTG je člane potrdila, dokončen izbor bodo najbrž opravila finančna sredstva. Zdravnik je Aleksander Aničin.

T.Č.

V spomin na trentarske divje lovce
Alojz Fon in Peter Podgornik sta 27. septembra v spodnjem delu Vršaca splezala novo smer, ki poteka levo od Belega traku. Posvetila sta jo trentarskim lovcem. Visoka je 400 m, plezala pa sta jo dobre štiri ure. Težave VI in V.
Fon je v Babanjskem Skednju (Kanin) z Lidijo Koren opravil še en prvenstven vzpon (Presenečenje, V-VI, 160 m). S soplezalko je kot prvi ponovil tudi Luftarsko smer v vzhodni steni Batognice.
Vladimir Slamič pa je v Vipavskem vrtcu s soplezalko opravil 3. ponovitev smeri Vrnitev v večnost (VII+), ki je v tem vrtcu najdaljša. Vsi omenjeni so člani AO Nova Gorica.

Pozdravi 3. ZAHE
Iz Nepala se je s pozdravi oglasila zagrebška himalajska odprava. Sporočajo, da je njihova predhodnica odšla na pot 23. septembra, tri dni za njimi pa so krenili še drugi. S prvenstvenim vzponom v J steni Ama Dablama (6812 m) naj bi po načrtu začeli 7. m.

Tudi v Sudanu
Zadnje sporočilo iz Splita ne govori le o vzponih v Kozjaku in Mosorju, temveč tudi o plezanju v Sudanu. Stipe Božič, ki sedaj že zaključuje svoje delo v Sudanu, je tudi v Afriki preskusil svoje plezalske sposobnosti. Kljub hudi vročini je že preplezal (VI+/V) eno izmed sten blizu Port Sudana, sedaj pa namerava še v Taca Mountain M-807.
V okviru AO Mosor so 2. t. m. začeli z alpinistično šolo, ki jo letos vodita Ana Mažar in Igor Jelačič. Izmed vzponov velja poudariti dva, ki ju je opravila naveza Ivica Matkovič — Zdenko Mijanič. Opravila sta 2. P Munje v Mosorju (VIII, A0, 120 m) in preplezal varianto Come back v Kozjaku. Ni šlo za PP (v zadnji smeri je npr. osemmetrska stebra, ocenjena z A3), sta si pa razmere kar se da otežila: plezala sta brez lestvic itd.

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV
eXTReMe Tracker