Jutro (1923): Trst, 12. oktobra 1923
Približno pred tednom dni je prišla na policijo ovadba, da skrivajo Slovenci
orožje in municijo v podzemski jami »Dimnica« v Slivju pri Kozini. Včeraj, v četrtek, je Slovensko planinsko društvo v Trstu prejelo odlok tržaškega prefekta, ki razpušča društvo, češ, da organizacija ne dosega več pogojev obstanka.
Italijanska oblast je segla s tem po eni naših kulturnih institucij, ki je mirno, pohlevno in gotovo brez vsake škode za Italijo in njene državne in nacionalne inštitucije vršila svojo kulturno poslanstvo med našim narodom na domačih tleh v Italiji. Težko je razumeti, kaj je dalo povod temu oblastnemu ukrepu.
Društvo ni zagrešilo ničesar. Stvar postaja razumljiva šele tedaj, če povemo, da je prefektura odredila, da imetje Slovenskega planinskega društva v Trstu preide v last italijanskega planinskega društva »Societa alpina delle Giulie«. Gospoda pa se je pri tej »transakciji« ureza urezala, zakaj Slovensko planinsko društvo v Trstu nima nikakršnega imetja. Kar je imelo premoženja, je zgorelo svoj čas v »Narodnem domu«. Ali za požgano imetjo italijanskemu društvu tudi ni bilo, pač pa za nekaj drugega, — za eno najlepših kraških jam, za »Dimnico« pri Slivju.
Ta jama, ki po sodbi strokovnjakov s svojimi naravnimi čudesi prekaša celo postojnsko jamo, je bila last slivenskih občinarjev, v najemu pa jo je imelo tržaško planinsko društvo. S precejšnjimi stroški so naši planinci uredili dostop v jamo ter od časa do časa prirejali skupne izlete v podzemlje. To dejstvo jo Italijane že davno bodlo v oči. Slivenci so namreč vedno izjavljali, da bo imelo jamo v najemu le naše planinsko društvo. Ker torej ni šlo zlepa, so Italijani posegli po sredstvu, ki so more označiti samo z enim izrazom — podlo lopovstvo.
Ko je oblast dobila — seveda naročeno — obvestilo, da je v »Dimnici« skrito orožje, je poslala v Slivje karabinijerje, ki so zahtevali od oskrbnika jame ključe. Šli so v jamo in se vrnili iz nje z dvema avstrijskima vojaškima puškama. Obenem so uvedli nekako hišno preiskavo v celi okolici Slivja. Pri jamskem čuvaju so našli zastarel samokres. To je bil za Italijane popoln »dokaz« krivde. Seveda so bili povzročitelji afere pri svojem delu zelo neprevidni. V jami, kjer se voda cedi od povsod, so našli obe puški tako lepo svetli in očiščeni, kakor da sta pred pol ure bili vzeti iz omare. Niti pegice rje ni bilo na njima: očividen dokaz, da je bilo orožje podtaknjeno. Ti dve puški so Italijani skozi neko luknjo
spustili v jamo, in ju potem seveda »našli«. Našli pa so ju na mestu, kjer bi se bil ob zadnjem skupnem društvenem posetu jame moral vsak obiskovalec — spodtekniti nad njima.
Tako je bilo »dokazano«, da je v »Dimnici« skrito orožje. Odgovorno je seveda za to »Slovensko planinsko društvo«.
Oblast se je v tem slučaju poslužila starega avstrijskega zakona. Izkopala je iz njega določbo o pomanjkanju pogojev za pravni obstoj društva — ter izigrala, slivensko jamo v roko italijanskih planincev. S tem je naše planinske društvo zatrto po zaslugi italijanske zahrbtnosti, samogoltnosti in nasilja. Pa naj še kdo zine, da se nam v Italiji ne godi boljše kakor pod prejšnjo tiranijo!
Jutro, 14. oktober 1923