Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 07.07.1986

Delo, Šport: ... Slabe in Rehberger prosto ponovila Raz Klina

Plezalca menita da je to največ kar so doslej prosto preplezali pri nas — Nekatere ocene so bile pri nas previsoke
LJUBLJANA - Zadnji čas prihajajo poročila pretežno le še o prostih ponovitvah. Podatkov o težjih klasičnih turah skoraj ni. To pa med drugim pomeni, da tudi tu izgubljamo pregled nad celotno alpinistično aktivnostjo, ki nam je prav gotovo še vedno potrebna. Če drugega ne — dosežki na področju športnega plezanja niso niti približno merilo usposobljenosti za odprave v visoka tuja gorstva.
Med dosežki zadnjega časa vsekakor močno izstopa prosta ponovitev Raza Klina v Aniča kuku. Srečo Rehberger (Kranj) in Tadej Slabe (Matica) sta jo opravila v zadnjih dveh junijskih vikendih. Sicer pa prepustimo besedo njima.
»Meniva, da je to največ, kar smo doslej prosto preplezali v Jugoslaviji. Ponovitev pa sva ocenila le s VIII+ , kar je posledica »bolj športnega ocenjevanja«. Tako delajo tudi v tujini, npr. v Arcu, Ertu, Totogi ... Zavedati se moramo, da je tudi osma stopnja nekaj, za kar se je potrebno pošteno potruditi. Pri nas pa je bilo v zadnjih (dveh) letih preplezano kar preveč smeri, ki so precenjene. In ker k nam vse bolj množično prihajajo tuji plezalci, se nam to lahko krepko maščuje.«
Sicer pa je ocena le številčen podatek o vzponu. Kar je res pomembno, je dejstvo, da je ta smer izredno lepa in zračna. Stanko Gilič je v vodniku Paklenica med drugim zapisal: Od vstopa v Raz pa do izstopnih streh je sedem raztežajev, smer pa se prevesi kar za 40 metrov. V njej je sedaj sicer že prek 160 klinov, toda večina jih je zelo slabih in ne omogočajo res dobrega varovanja. Najtežji (vsaj za prosto ponovitev) pa so prvi, predzadnji in zadnji raztežaj. Zaradi višine (okoli 300 m) prosto ponovitev smeri Raz Klina velja primerjati le s podobnimi dejanji kje v Alpah, npr. v Dolomitih, ne morda v Verdonu ali Frankenjuri.
Izkazal se je tudi Matjaž Ravhekar (Jesenice). V navezi s Tomom Sbrizajem je 29. junija v 6 urah prosto ponovil (VIII+) Steber Šit.
Marko Lukič (TAM) in Sašo Prosenjak (Sl. Gradec) sta 28. junija ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Plezala sta ves čas prosto (VII+) le na koncu najtežjega mesta (prečnica v desno, drugi težki raztežaj) sta oba po enkrat počivala vise v klinu.
Stojan Kejžar in Jana Ogrinc (oba Matica) sta 21. preteklega meseca prosto ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku. Teden dni kasneje pa sta preplezala (Kejžar PP) Čihulovo smer v Široki peči. Bivakirala sta raztežaj pod robom stene.
Mirko Kranjc (Črnuče) je z Jelko Tajnik prosta ponovil Rumeno v Koglu in Kamniško v Vršičih, 28. junija pa Zajedo Šit ter JLA (obe v enem dnevu). Zadnjo sta dan za njima preplezala tudi Lidija Honzak in Janez Marinčič (oba Matica). Hunikino v Vežici sta prosto ponovila Marjan Kovač (Črnuče) z Dominom Hosto in Ciril Jeglič s soplezalcem (vsi Domžale). Janez Kešnar (Mengeš) in Marjan Kovač sta prosto ponovila Cizljevo (VII/V), Matej Šekerl (Črnuče) in Andrej Gosar (AAO) pa sta preplezala Direktno v steni Špika. Šarino poč v Dedcu sta prosto ponovila Vine Cotman in Robert Flerin, Smiljan Božič pa z Vido Pavlič (vsi Mengeš) smer Šolar - Zajc v Koglu.
Bojan Pograjc in Janez Janša (sta 18. preteklega meseca ponovila smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu, konec meseca pa je Pograjc prosto ponovil Kamniško v Vršičih - z Milanom Merljakom - in Šarino poč v Dedcu - z Dragom Repnikom.
Za konec pa še novica o akciji alpinističnega odseka PD Ljubljana — Matica: 21. in 22. junija so imeli skupno turo AŠ na Korošico. 6 inštruktorjev in 11 tečajnikov je opravilo 48 plezalnih vzponov.

FRANCI SAVENC

Jugoslovan na Čo Oju
Marsikoga je presenetila novica, da je bil Bogdan Brakus letos spomladi na Čo Oju. Novica je točna, to lahko že potrdimo, podrobnosti pa žal ni bilo mogoče izvedeti, čeprav smo jih skušali dobiti na številnih naslovih.
Bogdan Brakus (40) je član PD Paklenica iz Zadra, že dolgo pa živi v ZRN. Osnovne alpinistične izkušnje je dobil v domačih gorah, izpopolnil pa se je na tečajih DAV v ZRN. Skupaj z ženo Barbaro Lapenna—Brakus, deloma pa tudi vsak za sebe, sta obiskala številna gorstva sveta, nekajkrat sta bila tudi voditelja treking skupin (sodelujeta z agencijo Hauser). Med drugim sta bila na Piku Lenina (7134 m), večkrat v Himalaji, afriških gorah, južnoameriških Andih itd.
Naši alpinisti so se pred tem le enkrat poskusili s Čo Ojem. Jeseni leta 1984 je odprava AO Impol skušala kot prva preplezati južno steno tega vrha. Niso uspeli, na višini 7700 m so se morali zaradi slabega vremena obrniti. Po njihovih stopinjah pa so že naslednjo zimo uspeli Poljaki. Je pa Čo Oju še vedno na seznamu vrhov, s katerimi naj bi se naši alpinisti nekoč spoprijeli. Še vedno imajo dve zamisli za lepe nove smeri.

FRANCI SAVENC

V spomin Aleša Kunaverja
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je že določila vodstvo letošnjega tečaja za gorske vodnike v Nepalu. Vodja bo Peter Markič (Kranj), inštruktorji Janez Benkovič (Kamnik), Davor Butkovič (Zagreb) in Marko Štremfelj (Kranj), zdravnik pa Miran Rems (Radovljica). Ekipa, ki bo vodila (že sedmi) tečaj v Nepalu, bo odšla na pot okoli 10. avgusta, podporo pa so ji že odobrili ZAMTES, ZTKJ in PZ Hrvatske.
Med tečajem bodo na šoli v Managu, ki je bila zgrajena v okviru naše tehnične pomoči Nepalu, odkrili spominsko ploščo Alešu Kunaveriu, ki ima največ zaslug za to, da je bila dograjena in da so naši inštruktorji v njej začeli s poučevanjem nepalskih kadrov za gorske vodnike.

ALPINISTIČNE NOVICE

Tržiške ponovitve
Tudi tržiški alpinisti so bili zadnji čas veliko v gorah. 21. junija sta Željko Perko in Janez Primožič ponovila smer Geršak-Grčar v Vežici, dan za tem pa Filip Bence s Primožičem Zmago v Draškem vrhu. Naslednji dan sta Bence in Primožič ponovila Ljubljansko v Steni, Jože Rozman in Jože Rozman pa Krušičevo z varianto Mihelič-Žumer v Špiku.

Mokre deklice
Marko Belingar in Nuša Deželan (oba AO Matica) sta 21. junija preplezala novo smer v stolpu (Torre Rotonda) levo od Visoke Bele Špice - Bele vode, Italija. Plezala sta v območju velikega črnega kamina, oz. vpadnici velike trikotne strehe. Dva raztežaja sta izredno krušljiva (to je najbrž tudi vzrok neuspešnih poskusov; zadnji klin z zanko za spust sta našla pod prvo krušljivo streho. Smer sta imenovala Mokre deklice, ocenila pa s VI-/IV, V, 140 m, 5 h.

Skupina Grossglocknerja
Predzadnji vikend v juniju so trije člani AO Črna in Ivan Štornik (AS Prevalje) obiskali skupino Grossglocknerja. Zdenko Razbornik in Štornik sta preplezala Gredino (V, 460 m) v Glocknerhodnu in sestopila po Welzenbachovi (IV, 600 m). V vzponu sta to smer ponovila Milan Plesec in Igor Radovič. Še opomba: vreme odlično, razmere v steni dobre.

Smer v Mosorju
Ivica Matkovič in Zdenko Mijanič (oba AO Mosor iz Splita) sta 17. junija preplezala novo smer v J steni Pukline na Mosorju. Visoka je le 140 metrov, vendar sta jo plezala kar osem ur. Temu primerna je tudi ocena: VI+, A3/A2e. 21. in 22. preteklega meseca sta ponovila Rumeni strah v Aniča kuku. V steni sta pustila dva klina in osem svedrovcev, pet na stojiščih, tri pa na mestih, koder so se odkrušile luskice, ki so omogočale napredovanje s krempeljčki.

Šola AO Bukovik
Člani AO Bukovik so zaključili z alpinistično šolo, ki so jo pripravili posebej za svoje kandidate. Tečajniki so plezali na Romaniji, Treskavici, Veležu in Prenju.
Uspešno so zaključili tudi snemanje za sarajevsko TV. V okviru oddaje »Ljudski faktor«, ki bo trajala menda kar 45 minut, bo vsega po malem, od AŠ do treninga in plezanja (Steber v Crnopoljskem Osobcu, Prenj, naveza Kovačevič - Rudan).
Ta vikend so po daljšem času spet organizirali tudi alpinistični tabor »Velež '86«. Zanj so pripravili številne opise, tako da računajo tudi na prve ponovitve.

Skupna naročila
Odkar so pred mesecem dni ukinili maloprodajo v ekonomatu Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9, je mogoče večino planinske (vodniške) literature kupovati samo v pisarni PD Ljubljana-Matica na Miklošičevi 15 in nekaterih večjih knjigarnah. Za alpinistične odseke in sekcije pa so še naprej najprimernejša skupna naročila. Za edicije PZ PZS velja 15 odstotkov popusta za nakup več kot pet izvodov istega dela.

Prečenje 30 vrhov
Švicarska gorska vodnika Erhard Loretan m Andre Georges sta letos pozimi v 18 dneh opravila velikopotezno prečenje 38 vrhov Waliških Alp, od katerih jih je kar 28 višjih od 4000 m. Imela sta seveda odlično (in lahko) opremo, pa tudi helikoptersko podporo. Začela sta s Bishomom (4159 m) in Weisshornom (4505 m), Zinal-Rothornom (4221 m), zaključila pa z Durerhornom (4034 m).

Zahtevne ture v Andih
Bariloche so prijetno argentinsko turistično mesto v vznožju Andov z močno slovensko kolonijo. Od nekdaj je med njimi tudi veliko hribovcev, imajo svoje Slovensko planinsko društvo, dom itd. Dinko Bertoncelj, starosta tamošnjih andinistov, je letos spet vodil tri zahtevnejše ture. Svoja sinova je popeljal na katedralski Torre Principal, skupaj z Marjanom Mavričem in Moniko ter Borisom Kambičem, pa so bili na najvišjem vrhu Tronadorja. Konec februarja se je tej skupini pridružil še France Bergant in skupaj so se povzpeli še na vulkan Lanin. Sicer pa mladi (tudi iz Buenos Airesa) pridno obiskujejo lažje dostopne okoliške vrhove.

Brez klinov
Schtefan Bichelbauer in Schtefan Küchl sta v steni Martin v bližini Innsbrucka opravila prvenstveni vzpon IX stopnje. Nova smer vodi prek stene nekoliko bolj levo od Klasične. Zanimivo pa je predvsem dejstvo, da sta plezalca preden sta začela prvenstveni vzpon izbila vseh 15 klinov, ki so ostali v steni, vzpon pa sta opravila »čisto«, brez uporabo sredstev, ki v steni puščajo trajne sledove.

Ulag Mustag je nižji
Mešana odprava 8 ameriških in 43 kitajskih alpinistov se je lani namerila na Ulag Mustag, zanimiv vrh v skupini Kuenlun. Pet Kitajcev je bilo na vrhu 21. oktobra, ameriška skupina pa se mu je morala odpovedati. Bili so že v najvišjem taboru, ko sta med sestopom z vrha zdrsnila dva od kitajskih alpinistov in so ju potem skupaj reševali. Med odpravo so opravili tudi nove meritve: Ulag Mustag ni visok 7724 m, temveč le 6987 m.
Druga ameriška ekipa pa je delovala v severnem delu province Yunan. Za cilj so si izbrali Julong Šan (Yulon Shan). Ni posebno visok, okoli 5600 m, toda izredno zahteven. Dve odpravi sta bili pred njimi že neuspešni: Oktobra lani pa so uspeli: Bob Schneider, Brock Wagstaff, Chris Jones, Brett Bernhard, Dave Chick in Steve Russel. Preplezali so severni greben.

SPD Celovec in Bleščeča
Slovensko planinsko društvo Celovec je po številu članov na četrtem mestu med PD v Avstriji. Šele leta 1984 pa so bili sprejeti v Avstrijsko planinsko zvezo VAVO, s čemer so si priborili tudi več ugodnosti.
Leta 1953 so planinski zagnanci obnovili slovensko planinsko organizacijo na Koroškem. Deset let kasneje so že pričeli z gradnjo prve slovenske planinske postojanke na Koroškem. Sedaj pa lahko jugoslovanski planinci pridejo do »Koče nad Arihovo pečjo« na Bleščeči planini tudi že po določilih posebnega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo; na Jepi čez državno mejo do Berta-Hutte in naprej (ne velja za tujce in sploh si velja poprej ogledati pravila). S to postojanko pa so imeti tudi precej problemov. Lastnik zemljišča jim je namreč odpovedal zakupno pogodbo in na okrajnem sodišču v Beljaku v prvostopenjski pravdi tudi zmagal. Tako deželno kot prizivno sodišče je sodbo razveljavilo, pa tudi vrhovno sodišče je potem ugodilo SPD. Manj sreče so imeli pod Tolsto Košuto. Obnovili so pot na Meli, jo markirali in namestili vpisno knjigo. Pa so dobili poziv, da v roku 14 dni vse to odstranijo, sicer jih bo grof Thurn tožil zaradi motenja posestva. Na koncu pa so se le sporazumeli: markacije so ostale, vpisno knjigo pa so odstranili.

ID

Celjani v osrčje Durmitorja
CELJE - Doživetje povirja Tare in čudovite narave v osrčju Durmitorja načrtuje PD Celje kot štiridnevno odpravo od 19. do 26. julija po naslednjem programu: odhod v soboto, 19. julija, ob 6. uri, z avtobusom izpred Vrtnice, naslednjega dne, v nedeljo, 20. julija utaboritev v Žabljaku (1450 m), od ponedeljka do četrtka pa je predvidenih več tur - ponedeljek: Žabljak-Savin kuk (2313 ) ali Medjed (2287 m), povratek v Žabljak; torek: Žabljak-Ledena jama-Bobotov kuk (2523 m) - planinski dom (prenočevanje) pri Škrčkem jezeru(1686 m); sreda: vzpon na Prutaš (2393 m), počitek v osrčju narodnega parka, prenočevanje v planinskem domu prejšnjega dne; četrtek; vrnitev čez Planinico (2330 m) v Žabljak.
Povratek v Celje ( skozi Nikšič, Srajevo itd.) v petek, 25. julija, prihod v Celje naslednjega dne zvečer.
Udeležencem je potrebna spalna vreča in šotor, nekaj šotorov bo imel organizator, hrano bo mogoče kupiti med potjo, zlasti v Žabljaku.
Prijave sprejema do 11. julija PD Celje, Stanetova 1, telefon 22-192. Ob prijavi je treba vplačati na račun pre-voznih stroškov 10.000 dinarjev, ob odhodu pa še 4.000 dinarjev.
Odpravo bo vodil Marko Gabrovšek, član GRS Celje in star znanec Durmitorja.

G. G.

Na Antarktiki
NEW YORK - Yvon Choinard in Dough Tompkins sta 11. decembra lani preplezala Z steno Mount Shinna (4558 m) tretjega najvišjega vrha Antarktike. Strmo steno visoko skoraj 2000 m sta zmogla v enem samem dnevu, v hudem mrazu in močnem vetru posebno v zgornjem delu stene. Za njima so bili na vrhu tudi trije udeleženci odprave iz Južne Koreje.
In še rezultat novih meritev: Vinson Massif, najvišji na tej ledeni celini, naj bi meril le 4897 m, le malo več kot Streha Evrope Mont Blanc (4807 m).

Dan planincev tudi v BiH
SARAJEVO - Konferenca Planinske zveze Bosne in Hercegovine sprejela sklep, da bodo poslej tudi pr njih vsako leto slavili dan planincev Slavje, ki bo predvsem v znamenju akcij, imeli pa naj hi tudi osrednjo prireditev, bo vsako drugo soboto in nedeljo v septembru.

Sodelovanje Francija — SZ
PARIZ - Francoski alpinistični klub (CAF, Club Alpin Francais) je sodelovanju z ministrstvom za mladino in šport lani prvič organiziral izmenjavo s sovjetskimi alpinisti. Sovjetski, bili so iz Odese, so julija prišli Chamonix, petnajsterica francoskih pa jim je obisk vrnila avgusta na Kavkazu.

Katalog rezervatov
MOSKVA - Sovjetska založbe Agropromizdat je izdala zelo zanimiv katalog Zaščitena področja, ki zajema narodne parke, rezervate in druge zaščitena področja. Na 170 straneh sc zbrani številni zanimivi podatki z vse ga sveta: od kdaj deluje rezervat, njegova površina, geografski oris, osnovne značilnosti in podobno.

26. tabor planincev železničarjev
KAMNIŠKA BISTRICA - Tridnevno srečanje planincev železničarjev Jugoslavije, pripravili so ga člani ljubljanskega PD Železničar, se je končalo z izleti na bližnje vrhove. Zbralo se je okoli 450 planincev in ljubiteljev narave iz 14 planinskih društev Železničar iz vse države.
Tabor je bil 26. po vrsti in so ga popestrili z vrsto športnih srečanj. Poleg veščin, ki jih mora poznati vsak planinec, je bilo na sporedu tudi nekaj šaljivih in spretnostnih preizkušenj.
Rezultati - orientacijski pohod: 1. Šid II 265, 2. Šid I 255, 3. Sarajevo 250; streljanje, moški: 1. Sarajevo 167, 2. Celje 156, 3. Gospič 140; ženske: 1. Gospič 104, 2. Subotica 90, 3. Novi Sad 87; vlečenje vrvi, moški: 1. Celje, 2. Kosovo Polje, 3. Kraljevo; ženske: 1. Maribor, 2. Novi Sad, 3. Celje. Končni vrstni red: 1. Šid 475.2. Sarajevo 360,3. Novi Sad 200,4. Kraljevo in Celje po 180, 6. Maribor in Bačka Topola po 90, 8. Gospič 80, 9. Subotica 70, 10. Niš 64 itd.

  07.07.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45895

Novosti