Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Dijaka Petriča našli mrtvega v kamniških planinah

31.07.1913

dLib.si

Slovenec (1913)/G-L: Pogrešan turist


Ledenik pod Skuto

četrtek, 31. julij 1913, ob 05:27, Boris Štupar, ogledov: 1485

Slovenec (1913): Zadnjo soboto zjutraj je šel dijak II. državne gimnazije v Ljubljani, Petrič, sin učitelja v Spodnji Šiški, na Kamniške planine. Plezal je čisto sam po grebenih z Rinke na Skuto.

Vsled velike megle ni mogel naprej in se je zato vrnil nazaj v planinsko kočo na Kamniškem sedlu. Oskrbnica ga je že topot svarila, naj ne plazi po grebenih sam, brez plezalk in vrvi, ker se mu utegne pripetiti kaka nesreča. V nedeljo zjutraj sta prišla v kočo na Kamniškem sedlu še dva dijaka, Tominšek in Hilbert. Podali so se vsi trije zarana na Skuto. Tominšek in Hilbert sta šla po markirani poti, Petrič pa je šel z Rinke po grebenih. Med potjo so vsi trije dajali znamenja in eden drugemu s klici odgovarjali, dokler so se slišali.
Tominšek in Hilbert sta prišla srečno na Skuto, a Petriča ni bilo od nikoder. Pogledala sta v zglaševalno knjigo na Skuti in videla, da se Petrič ni vpisal. To se jima je čudno zdelo; vendar sta šla naprej do Kokrskega sedla, misleč, da ju je Petrič prehitel. Ker ga tam nista našla, sta šla nazaj v Kamniško Bistrico pogledat. Ker ga tudi tu ni bilo, so je podal Tominšek še enkrat na Kamniško sedlo in pregledal vso pot do Skute. Ker ni bilo o Petriču nobene sledi, je sporočil Tominšek vso zadevo lovcu Bosu v Kamniški Bistrici. Ta je šel z nekim pastirjem v ponedeljek na planine in preiskal južno in severno stran Skute, a ni našel ničesar. Dijak Tominšek, sluteč nesrečo, je sporočil vest o pogrešanem tovarišu svojemu očetu dr. Tominšku, predsedniku Planinskega društva v Ljubljani.

Takoj se je zbrala rešilna družba, sestoječa iz znanih planincev gospodov: Brinšek, Kunaver Jože, Hrovatin in Bizjak. Odpeljali so se iz Ljubljane v torek popoldne. Šli so na Kamniško sedlo, na Okrešelj, na Savinjsko sedlo, kjer jih je že čakal član češke podružnice dr. Čermak, sedaj na Jezerskem, s petimi delavci. Družba je začela nato preiskovati ledenik ob stenah Skute in Rinke. Ko so opazili, da ima ledenik razpoke, so začeli preiskovati tudi te.
In res, pri zadnji največji razpoki, en meter široki, so zagledali v globini 4 metrov Petriča — mrtvega. Ležal je z glavo proti tlom obrnjeno. Razpoka pod njim je šla še 8 metrov dalje v tla. Ponesrečenec se je moral prijeti za kako skalo, ki se je bržkone odkrušila, da je padel na ledenik in odtod v razpoko. Pasti je moral najmanj 200 metrov globoko. Krvnih sledi ni nobenih, ker je v ponedeljek zvečer po planinah razsajala strašna nevihta, in toča. Ponesrečeni dijak je bil ves razmesarjen. Roke ima nazaj zvite, zlomljene, glavo čisto stlačeno, noge v členkih nazaj zavite in zlomljene prstne kosti. Tudi prsa ima trikrat razrezana in razparana. Od obleke mu ni drugega ostalo kakor kos hlačnika in kos srajco. Truplo je bilo zledenelo in ga je bilo treba odkopati. Potegnili so ga kvišku z vrvmi, zavili v rjuhe in spustili polagoma po ledu do proda. Tu so ga naložili na nosila in pa v sredo prinesli skozi Žrelo v mrtvašnico na Gornje Jezersko.

Pokojni Petrič je bil srednje velik, krepek, mišičast, živahen fant, dober dijak. Bil je vnet planinec, prijatelj gora — samo nekoliko preveč korajžen in drzen. In to mu je bilo v zlo. Ljubitelj gora je našel v gorah svoj — grob.

Slovenec, 31. julij 1913
 

eXTReMe Tracker