Jutro, ponedeljska izdaja: Po dolgem in napornem iskanju so ponesrečenega mladega planinca našli pod Rdečim turncem — Wisiak se je v snegu zadušil
Ljubljana, 14. maja.
Tragična usoda drznega planinca Aleksandra Wisiaka, ki se je videla sprva skoro nemogoča, je vsekakor resnična; postal je žrtev bele smrti visoko v planini in plaz je bil njegov grobokop.
Že prve vesti o Sandijevi nesreči so zbudile v Ljubljani ne samo med planinci, marveč tudi med drugimi športniki in sploh med občinstvom veliko pozornost. Aleksander Wisiak je bil navzlic svoji mladosti v Ljubljani priljubljena osebnost, ki so ga zaradi njegovega vedrega značaja imeli vsi radi. Zato ni čudno, da so nastale med številnimi njegovimi prijatelji takoj, ko so prispele o nesreči prve vesti, velike skrbi.
Takoj pa, ko je prinesel tajnik kamniškega SPD g. Maks Koželj v Ljubljano podrobnosti o nesreči, so se naši vrli planinci odpravili v več reševalnih skupinah v gore. Poročali smo že, da so bili tudi Kamničani, ko so zaznali za nesrečo, nemudoma na nogah in so pričeli iskati Sandija, živega ali mrtvega, že v petek ponoči. S pomočjo svetilk so pretaknili dobršen kos drče, po kateri je moral pridrveti v dolino plaz , ki je odnesel nesrečnega planinca izpred oči tovarišev, ko so se baš pripravljali za nadaljnjo pot v Brinškov kamin.
Že ponoči so tudi prekopavali sneg, ki ga nasipajo plazovi na tako zvani Rdeči kup. Vsi njihovi napori pa so ostali zaman ne samo ponoči, marveč se je izkazalo njihovo delo brezuspešno tudi pozneje, ko so pričeli preiskovati snežišče ob 3. zjutraj in nadaljevali do 9.
Tedaj se je pričel sneg južiti in so znova pričeli drveti v dolino plazovi, kar je spremljalo čedalje zloveščeje grmenje in bobnenje. Našli so ob drči tik snežišča samo krvavo sled in blizu tam tudi rokavico, kar jih je le še bolj utrdilo v domnevi, da je nesrečni mladi planinec pokopan v snežnem grobu in da bi ostal vsak nadaljnji trud zaman. Domačini so sicer navajeni gledati prav ogromne množine snega, a jih je vendarle zgrozilo ob pogledu na ogromno snežno grobišče zaradi vedno novega doplaha snega.
Požrtvovalni reševalci so odšli za tem v dolino in povedali svoje ugotovitve, v mestu tudi obema tovarišema ponesrečenega Sandija Wisiaka, ki sta čakala na vesti in se potem vsa obupana odpeljala z večernim vlakom v Ljubljano.
Takoj po vrnitvi domačinov se je že pripeljala v Kamnik reševalna ekspedicija, sestoječa iz članov SPD in TK Skale. Člani ekspedicije v Kamniku niso mogli zvedeti nikakih novih podrobnosti, vendar so se nemudno napotili dalje in dobili v Kamniški Bistrici tudi lopate. Ljubljanski reševalci so prav tako pričeli reševalna dela že ponoči, nato pa so se jim danes priključile iz Ljubljane še 3 reševalne ekspedicije. Pri odkopavanju snega je bilo tako danes zaposlenih nad 20 reševalcev, ki so neutrudno delali in kopali in preiskavali drčo ves dan. Pa tudi njihov trud je ostal nepoplačan, kakor so jim že naprej prerokovali domačini.
V snegu, ki ga je na posameznih mestih na 30 metrov visoko, bi utegnilo nanesti pač samo golo naključje, da bi izkopali ponesrečenega Sandija že sedaj. To pa le v primeru, če bi ga plaz zanesel kam na rob snežišča, če pa ga je drveče plazovje nosilo s seboj v svoji sredi, je izključeno, da bi našli njegovo truplo, preden se stope snežne množine, posebno še zaradi tega, ker so prihruli včeraj in danes pa tudi že v petek v dolino veliki novi plazovi.
Domačini, ki so zaposleni v Kamniški Bistrici in tam naokoli, pripovedujejo, da so baš letos plazovi izredno nevarni in pogosti. Orjaška drevesa v bregovih lomijo kakor bilke in jih vale s seboj v dolino z bliskovito naglico. Bobnenje plazov se čuje v dolino kakor oddaljeno grmenje.
Kraj odnosno drčo, kjer se je ponesrečil ubogi Sandi Wisiak, imenujejo domačini Vunderlihov sneg, to pa zaradi tega, ker se je na dotičnem mestu ponesrečil pred davnimi leti znani kamniški letoviščar dr. Vunderlich, ki so ga pa domačini rešili še živega.
Kamnik (ob 19.30), 14. maja.
Reševalna ekspedicija, ki so jo sestavljali člani SPD, TK Skale in domačini iz Kamnika, je danes okrog 13. po dolgem in napornem iskanju našla ponesrečenega Wisiaka, dasi je sicer vse kazalo, da bo trud zaman. Dobila je truplo pod Rdečim turncem pod Planjavo. Kakor je ugotovila ekspedicija, je plaz nesrečnega mladeniča nesel kakih 300 metrov globoko. Nesrečniku je zlomilo obe nogi in nekoliko se je potolkel tudi na glavi, kjer so se videli udarci od derez. Noge so očividno udarjale med padanjem v glavo. Poškodbe sicer niso bile smrtne, pač pa se je nesrečni Sandi v snegu, ki je bil poldrugi meter nad njim, zadušil. Truplo so izkopali iz snega, nato pa z velikim naporom prenesli v Kamniško Bistrico, odkoder bo jutri najbrž prepeljano v Ljubljano. Reševalne ekspedicije zaslužijo za svoje naporno in požrtvovalno delo vse priznanje.
Jutro, 15. maj 1933