Delo, Šport: ... Dobre novice iz Himalaje

S. Belak in T. Humar na vrhu Ganeša V, T. Golob in Z. Petrič pa na Singučuliju
Dva člana slovenske odprave v Ganeš Himal, Stane Belak - Šrauf in Tomaž Humar, sta se 13. novembra po JV pobočju povzpela na vrh Ganeša V (6986 m). Eden od ciljev odprave je bila tudi prvenstvena smer v JZ steni. Temu cilju so se morali odpovedati, saj so bile razmere v steni zelo slabe. Steno si je že na spomladanski izvidniški odpravi ogledal Stane Belak - Šrauf. Tedaj je bila popolnoma zasnežena, sedaj pa je bil spodnji del stene kopen. Člani odprave so bili Dare Alič, Vinko Berčič, Cene Griljc, Gregor Kresal in Franci Vetorazzi. V Zagreb bodo prispeli v torek, 29. t.m. ob 14.25, v Ljubljani pa jih pričakujemo ob 16.30.
Tudi dvočlanska odprava AO Železničar je bila uspešna. Tadej Golob in Žiga Petrič sta v začetku tega meseca priplezala na vrh Singučulija (6501 m) v nepalski Himalaji. Singučuli je težak hrib, ki stoji med ledenikoma, ki prihajata izpod Anapurne I in III. Podrobnejše poročilo o obeh odpravah bomo objavili, ko se vrnejo domov.

(M. P.)

Metka Lukančič 7. na plezalnem SP v Franciji
To je njena najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu doslej in izenačitev najboljšega slovenskega rezultata nasploh - Plezalci tokrat manj uspešni
V savojskem mestu Aix le Bains je bila 3. tekma za svetovni pokal v športnem plezanju, kjer je nastopila tudi slovenska reprezentanca: Martina Čufar, Metka Lukančič, Aljoša Grom, Vili Guček in Matej Mejovšek.

LEP USPEH - Metka Lukaočič med polfinalnim nastopom v Aix le Bainsu. (Foto: Matej Mejovšek)

Pred glavnim delom je bilo organizirano mednarodno open tekmovanje, na katerem se je za prvih deset mest, ki so vodila v glavni del, borilo 66 plezalcev, med njimi tudi trije naši: najboljši med njimi (26.) je bil v svojem prvem nastopu na svetovnem pokalu Franci Jensterle, medtem ko sta njegova mlajša kolega - Urh Čehovin in Stanko Židan zasedla 35. in 37. mesto.
V glavnem delu so najprej nastopila dekleta. Zbrana je bila celotna svetovna elita z izjemo Švicarke Susi Good, ki letos zaradi poškodbe ne tekmuje. V četrtfinalu je kar 31 tekmovalk od skupno 54. doseglo vrh smeri, tako da so se vse uvrstile v polfinale, v katerega se sicer uvrsti le 16 najboljših plezalk. Vrh sta brez večjih težav dosegli tudi obe naši plezalki.
Glede na izid četrtfinala je bilo v polfinalu pričakovati zelo težko smer, kar se je v resnici tudi zgodilo. Na izredno težkem mestu sredi smeri je omagala večina plezalk, med njimi tudi trenutno druga v svetovnem pokalu, Rusinja Ovčinikova. Sedemnajstletna Mojstrančanka Martina Čufar je začela zelo dobro in skoraj premagala težko mesto, kar pa ji zaradi napačne postavitve telesa žal ni uspelo. Kljub temu pa je končala na zelo dobrem 16. mestu.
Prvovrstno presenečenje pa je pripravila Metka Lukančič. Po odličnem plezanju je dolgo časa celo kazalo, da se bo slovenskim plezalcem prvič posrečil velik met - uvrstitev v finale, v katerem je prostora za šest plezalk in osem plezalcev. Na koncu pa se je izkazalo, da je Metki za kaj takega manjkal en sam gib, to je dotik naslednjega oprimka. Tako pa se je morala zadovoljiti s sedmim mestom, ki si ga je delila z Belgijko Sarkany in Rusinjo Inozemčevo. To pa je kljub temu pomenilo Metkino najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu doslej in izenačitev najboljšega slovenskega rezultata nasploh - sedma je bila namreč tudi Miranda Ortar na Dunaju leta 1990.
V ženski finale so se - z izjem Ovčinikove - uvrstile plezalke vrha svetovne jakostne lestvice Američanka Arbesfield in kar pet Francozinj. Mala, simpatična Erbesfieldova je ponovno dokazala da trenutno nima prave konkurentke, saj letos še ni bila premagana. Druga je bila zmagovalk svetovnega pokala v letih '90 in '91 Isabelle Patissier.
Naši fantje so tokrat tekmovali nekoliko slabše, saj je bil Mejovšek 35., Guček in Grom pa sta se uvrstila okoli 60. mesta med 86. tekmovalci. Razočarani pa so bili tudi nekateri favoriti, z 9. mestom seveda v prvi vrsti dvakratni svetovni prvak, štirikratni zmagovalec in letošnji vodilni v tekmovanju za svetovni pokal (dobil je obe prejšnji preizkušnji v Beljaku in Moskvi), Francoz Legrand, ki verjetno niti ne pomni več, kdaj je zaključil zadnje tekmovanje že v polfinalu. Izpadla pa sta tudi brata Petit, ki sta ravno tako sodila v krog favoritov.
Tako je bil finale za spremembo spet nekoliko manj francosko »obarvan« (na svetovni ja-kostni lestvici je trenutno kar osem Francozov v prvi deseterici). Kljub temu pa je zmaga - po zaslugi Francoisa Lombarda in Fabiena Mazuerja - ostala doma. Takoj za njima pa sta se presenetljivo uvrstila Italijan Brenna in Kazahstanec Rakhmetov.
Letošnji svetovni pokal bodo zaključil s tekmama v Burminghamu in v La Coruni (Španija). Na obeh bodo predvidoma plezali tudi naši. Udeležbo na tekmovanju v Franciji pa so omogočili: Liberalna demokracija Slovenije, Janson rent-a-car in Eva Šport.
Rezultati finala - moški: 1. F. Lombard, 2. F. Mazuer (oba Fr), 3. C. Brenna (Ita), 4. E. Chevieux (Švi), 5. J. B. Tribout (Fr), 6. I. Vickers (Ang), 8. F. Coffy (Fr); ženske: 1. R. Erbesfield (ZDA), 2. I. Patissier, 3. L. Sansoz, 4. N. Richer, 5. M. Guyon, 6. M. Guillet (vse Fr).

BOJAN LESKOŠEK

V Škofji Loki so mladi plezalci zaključili sezono
ŠKOFJA LOKA - V športni dvorani Poden v Škofja Loki se je v nedeljo, 20. t.m. končala letošnja tekmovalna sezona v športnem plezanju. Zadnji so končali naši mladi plezalci, ki se jih je na zadnji tekmi za državno prvenstvo zbralo kar 120 iz cele Slovenije. Izmed najboljših sta manjkala samo Martina Čufar pri kadetinji in Urh Čehovin pri kadetih, ki sta se udeležila tekme svetovnega pokala v Franciji. Najboljši so začeli že dopoldan in tekmovanje je trajalo vse tja do večera ko so se pod umetno steno na slavnostni razglasitvi zbrali vsi najboljši v letošnjem tekmovalnem letu.
Na zadnji tekmi je pri cicibankah zmagala domačinka Natalija Gros, pred Evo Finžgar iz Radovljice, in Nino Hlebanja iz Jesenic, medtem ko so pri cicibanih kolajne pobrali Blaž Rant, Anže Štremfelj in Nejc Česen, vsi člani domačega plezalnega kluba. Pri mlajših deklicah sta bili sestri Špela in Urša Šeliga iz Velenja prvi oziroma tretji, med njiju pa se je zrinila Saša Truden iz Tržiča. Pri mlajših dečkih je bil spet najboljši Aleš Česen (PK Škofja Loka), drugo mesto pa sta si razdelila Boštjan Potočnik (AO Impol) in Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič).
Tekma starejših deklic se je končala z zmago Blaže Klemenčič. sledila pa so Katarina Štremfelj in Eva Tušar, vse članice PK Škofja Loka. Pri kadetinjah pa je bila ob odsotnosti Čufarjeve najboljša Radovljičanka Rebeka Poček pred Ljubljančanko Katjo Šturm in Lenčo Gradišar iz Tržiča. Pri starejših dečkih je bil že četrtič letos najboljši Boštjan Potočnik, za njim se je uvrstil domačin Aleš Strojan, tretji pa je bil Tržičan Matej Sova. Tekmo kadetov pa je prepričljivo dobil Velenjčan Peter Bračič, za njim sta bila David Stepanjan iz Kranja in Miha Homar iz Slovenske Bistrice.
Končni vrsti red DP, cicibanke: Žana Jereb (AO Žiri), 2. Špela Legat (ŠPO Radovljica), 3. Natalija Gros (PK Škofja Loka); cicibani: 1. Blaž Rant, 2. Anže Štremfelj, 3. Nejc Česen (vsi PK Škofja Loka); ml. deklice: 1. Urša Šeliga, 2. Špela Šeliga (obe Šaleški AO), 3. Saša Truden (ŠPO Tržič); ml. dečki: 1. Aleš Česen (PK Škofja Loka), 2. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), 3. Boštjan Potočnik (AO Impol); st. dečki: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol) 2. Aleš Strojan, 3. Aleš Česen (oba PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica), 3. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič); kadeti: 1. Urh Čehovin (AO Lj-Matica), 2. Peter Bračič (Šaleški AO), 3. David Stepanjan.

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Guček ponovil Nostalgijo
Vili Guček (AO Trbovlje) je 21. novembra ponovil Nostalgijo dolgih senc v Kotečniku. Smer je prvi preplezal Matej Mejovšek, letos pa jo je ponovil Marko Lukič. Mejovšek je težavnost smeri ocenil z 8b+/c, tako da je nekaj časa veljala za drugo najtežjo smer v Sloveniji (najtežja je Slabetova smer Za staro kolo in majhnega psa (8c+) v Mišji Peči). Vili Guček pa je mnenja, da smer ni težja od ostalih smeri z oceno 8b+ (X+).
Guček je smer preplezal zelo hitro, saj gre pravzaprav le za varianto njegove smeri Umazana igra (8b+). Za študij smeri je porabil eno popoldne, nato pa mu je vzpon uspel v prvem poskusu. Največ težav je imel zaradi vlažnih oprimkov in mokrih prog, ki se sedaj cedijo izpod previsov. Nostalgija dolgih senc je Gučkova sedma letošnja smer, ocenjena vsaj z deseto stopnjo.
O njej nima najboljšega mnenja, saj se pri osmem svedrovcu smeri Umazana igra naravnim razčlembam umakne v levo. Njen nadaljnji potek omejujejo črte, nekaj naravnih razčlemb pa je zaprtih z mavcem. Tako je težavnost smeri umetno povečana.
V plezališčih bi morali iskati čimbolj naravne smeri, ne da bi njihovo težavnost umetno zviševali ali pa jo s klesanjem oprimkov zniževali.

(M.P.)

Iztok Tomazin: "Pustolovščina v Tibetu"
Redki so pri nas z že kar štirimi leposlovnimi deli s področja svoje aktivnosti. In eden takih je 33-letni Iztok Tomazin. Glavnina dogajanj v njegovem najnovejšem del »Pustolovščina v Tibetu«, s podnaslovom »Smučanje z osemtisočaka« je iz lanskega leta, z odprave na Šiša Pangmo. Začne pa se, če si odmislimo uvodno pripoved, 16. februarja 1986, ko si je Iztok med smučanjem v steni Begunjščice zlomil nogo in grdo padel. »Na vrhunski alpinizem in zahtevno smučanje kar pozabite ...« so mu takrat dejali travmatologi. Pa se je pobral hitreje, kot je kdorkoli pričakoval. Vsega devet mesecev kasneje je že stal na vrhu svojega prvega osemtisočaka Daulagirija. Sledilo je prečenje Čo Oja. Šele potem je v njem dozorela zamisel o smučanju z najvišjih vrhov. Rodila se je akcija »SKI8000«, ki pravzaprav še vedno traja: trenutno je s prijateljema na Aconcagui, najvišji ameriški gori, prihodnje leto gredo na Gašerbrum 2 ...
O Tomazinovem pisanju je bilo izrečenih že veliko pohval. Tudi njegovo najnovejše delo ne odstopa posebej. Le knjigoveška zasnova knjige je drugačna, nekam »lažja«, bolj priročna. Mehak plastificiran barvni ovitek, pa kvaliteten papir, zelo dobre reprodukcije fotografij, barvnih seveda ...
»Bivanje sredi zagonetne, pretresljive lepote Tibeta je bilo zame pustolovščina od prvega trenutka dalje. Moje zahtevno in nevarno početje v ledenih višinah Himalaje je bilo le njen najbolj opredeljiv in značilen del. A dogajalo se je še marsikaj drugega, kar je puščalo včasih celo globlje sledove kot uspešno seganje po najvišjih vrhovih sveta.«
Besede avtorja, ki, mislim, dovolj natančno opredeljujejo njegovo podoživljanje ob pisanju. Ni (le) poročilo o vrhunskem alpinističnem dosežku, ampak dosti več. Literarno dovršena, zanimiva, dramaturško napeta in s humorjem zabeljena pripoved, je o knjigi zapisal njen ocenjevalec Tomo Virk. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi.

(F. S.)

Gorski vodniki v Novi Zelandiji
Med 26. oktobrom in 17. novembrom je bilo ob stoletnici prvega vzpona na Mt. Cook (3766 m) na Novi Zelandiji srečanje gorskih vodnikov UIAGM (Mednarodna zveza združenj gorskih vodnikov). Srečanja sta se na lastne stroške udeležila tudi slovenska gorska vodnika, dr. Janez Duhovnik kot podpredsednik in Bojan Pograjc kot tajnik Združenja gorskih vodnikov Slovenije. Udeležba na tem srečanju je le eden od številnih potrebnih korakov za sprejem ZGVS v UIAGM. Najpomembnejši korak je bil storjen že oktobra letos s pričetkom selekcije in izobraževanja slovenskih gorskih vodnikov po merilih Evropske vodniške komisije.
Bojan Pograjc in Janez Duhovnik sta kot ena redkih navez med številnimi udeleženci preplezala Vzhodni greben Mt. Cooka, nato pa še prečila greben med srednjim in glavnim vrhom (IV, 50 - 60 stopinj, 1300 m, 15 ur).

(M. P.)

Primorska odprava na Anapurno IV je odnehala 6800 metrov visoko

ANAPURNA IV - Normalni pristop vodi prek rame na desni strani slike po dolgem grebenu proti vrhu.

Obalni alpinistični odsek pri PD Koper je letos jeseni organiziral odpravo na Anapurno IV (7525 m). Vodja odprave, je bil Žare Guzej, člani pa: Amadeo Cesar, Brane Strmšek, Jože Žumer (vsi Obalni AO), Jasna Bratanič (Akademski AO), Mira Zorič (AO Impol), Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) in Ivo Buda (SPD Trst). Cilj odprave je bil vzpon na vrh po normalni smeri, Lenarčič pa je nameraval tudi leteti z vrha z jadralnim padalom. Na pot so odšli 9. septembra. V Katmanduju so nekaj dni porabili za ureditev formalnosti in pripravo opreme, nato pa so po dveh dneh vožnje in sedmih dneh hoje 23. septembra postavili bazni tabor na višini 4750 metrov.
Vreme je bilo ugodno, zato so takoj začeli z delom na gori. Poiskali so najugodnejšo pot čez ledenik in prišli pod skalnat del smeri. Skala je bila krušljiva, težave pa so segale do četrte stopnje. Čez ta del smeri so napeli 320 metrov fiksnih vrvi. Nad 5400 metrov je bil teren zasnežen. Ponekod se je udiralo do kolen.
29.9. sta Brataničeva in Lenarčič postavila tabor I (5900 m). Do sem so kasneje znosili precej hrane, plina in nekaj spalnih vreč ter šotore za višje tabore. Pri ponovnem vzponu so ugotovili, da so jim krokarji raztrgali šotore in požrli hrano.
4. oktobra sta se Brataničeva in Lenarčič povzpela do višine 6500 metrov, kjer sta postavila začasni tabor II. Naslednji dan sta postavila še tabor III na višini 6700. Naklonina snega in ledu je bila do 50 stopinj.
Ista naveza je 10. oktobra še enkrat prišla v tabor III. Tudi tokrat so krokarji tabor skoraj uničili. Požrli so vso hrano, izginila pa je celo ena spalna vreča. Šotor sta za silo zašila in se naslednji dan ob štirih zjutraj odpravila proti vrhu. Vreme se je slabšalo. Pihati je začel močan veter. Po nekaj urah sta se na višini 6800 metrov zaradi slabih vremenskih razmer in Lenarčičevih omrzlin po nogah odločila za vrnitev.
Lenarčič je še isti dan sestopil v bazo. Brataničeva, Zoričeva, Guzej in Strmšek so v taboru I še tri dni čakali na izboljšanje vremena, vendar niso imeli sreče. Zapadlo je pol metra snega, pihati je začel orkanski veter. 17. oktobra so se odločili za povratek. Iz tabora I so pobrali vse, kar je bilo uporabnega in odstranili fiksne vrvi v skalnem delu. Šest dni kasneje so bili spet v Katmanduju.
Odpravo so omogočili: Casino, Degro, hotel Metropol in Droga iz Porotroža; Intertrans commerce, Optima, Primorske novice, Jestvina, Interevropa, Avto plus, Trgoavto, Univem, Hidro, Investbiro, Splošna banka in Adriatic iz Kopra; Kamnoseštvo Čeligo iz Sečovelj; Tekom, Doro, butik Nina, fotooptika Rio, Anthron, trgovina Jonathan, Krka in Delmar iz Izole; Luka Koper, Emona Obala, Koper invest; LEK, Avtotehna, Hren grafika, Anapurna, ABS, Konta iz Ljubljane; Norma soft iz Velenja; Viva Nazarje; Cinkarna, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga iz Mozirja; Kovinotehna Celje; DO Logarska dolina; KOTG; PD Koper, Ilirska Bistrica, Trst; Občina Koper.

(M. P.)

Srednješolci v športnem plezanju
Prvo srednješolsko tekmovanje v športnem plezanju bo 8. decembra v novi športni dvorani Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Kvalifikacije se bodo začele ob 10. uri, finale pa ob 14.30. Prijavijo se lahko vsi srednješolci, ki so opravili tečaj športnega plezanja in imajo najmanj naziv »pripravnik športnega plezanja«. Podrobnejše informacije pri prof. Andreju Kokalju na Škofijski klasični gimnaziji, tel. 152-1112.

Mladina in gore
Mladinska komisija in PD Fram sta pripravila 6. državno tekmovanje Mladina in gore. Na tekmovanju iz poznavanja Triglavskega narodnega parka je sodelovalo 65 ekip iz vse Slovenije. Najuspešnejša je bila ekipa OŠ Komen - PD Sežana, 2. je bila ekipa PD Fram, 3. pa ekipa OŠ I. Roba -PD Nova Gorica.

(M. P.)