Delo, Šport: ... Četrta ponovitev Missing Linka

Jure Golob (na fotografiji), član AO Rašica, je avgusta v Mišji Peči pri Ospu splezal Missing Link, smer težavnostne stopnje X+. Za ta podvig je potreboval slab teden dni. To je bila četrta ponovitev smeri, ki jo je postavil Tadej Slabe.13 metrov dolga smer Missing Link velja za eno najtežjih v Sloveniji. V njenem začetnem delu je zaradi velike previsnosti potrebna predvsem moč, v zgornjem delu pa prideta bolj do izraza vzdržljivost in obvladanje tehnike plezanja. Problem v le-tej smeri zgornje desete stopnje na določenih mestih predstavlja tudi vpenjanje, saj mora biti poleg dobre postavitve plezalca v tej steni opravljeno zelo hitro. Poleg tega je Jure Golob splezal zanimivo povezavo med smerema W. Catom in Brdavsom v plezališču v Retovljah pri Vrhniki. Plezanje se začne v smeri W. Cat, ki se jo zapusti tik pred njenim detajlom, nato pa preči v Brdavsa, tako da se pride vanj nekaj gibov pred polico. Sam pravi, da to ni nova smer, saj je dodal le tri nove gibe, vendar pa je detajl v prečki dovolj težak, da je povezava vredna omembe. Po mnenju Jureta Goloba je težavnost smeri nekoliko večja kot težavnost W. Catu in jo je zato ocenil s 7c. Ista povezava se lahko pleza tudi, če se vstopi v smeri Via mala in v tem primeru je ocenjena 7c+.

TINA KAVČIČ

Domžalsko tekmo dobila A. Grom in M. Lukančič
Aljoša Grom se tokrat ni dal presenetiti - Z zmago si je že zagotovil naslov državnega prvaka v športnem plezanju - Lukančičeva obakrat na vrhu
DOMŽALE - V nedeljo, 6. t.m. je bila na umetni steni v Domžalah šesta, predzadnja tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju v absolutni konkurenci. Zbralo se je 34 slovenskih plezalcev. V ženski konkurenci so kvalifikacijsko smer zmogle do konca kar štiri plezalke, v finalu pa se jim je pridružila še peta, ki je zaključila prvo smer en oprimek za ostalimi. Finalna smer je nekje na polovici imela nekoliko težje mesto, preko katerega sta splezali samo Metka Lukančič in presenetljivo tudi mlada Blaža Klemenčič, ki je kasneje odnehala na začetku strehe. Lukančičeva iz Trbovelj pa je finalno smer zanesljivo splezala do konca.
Pri fantih tokrat na prvih treh mestih ni bilo nobenega nepričakovanega rezultata. V finale se je uvrstilo devet plezalcev in v ospredju so bili državni reprezentantje Grom, Guček in Mejovšek. Kot se je pokazalo na koncu, je bila finalna smer celo nekoliko lažja od kvalifikacij, saj so jo vsi trije splezali do vrha. Toda Aljoša Grom je bil edini, ki je končal na vrhu tudi dopoldanske kvalifikacije in zmaga je odšla tretjič letos na Vrhniko. Tako si je Grom, ne glede na rezultate zadnje tekme, za leto 1994 že zagotovil naslov državnega prvaka.
Rezultati - članice: 1. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 2. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka), 3. Martina Čufar (AO Mojstrana) in Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 5. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič); mladinke: 1. Blaža Klemenčič, 2. Martina Čufar in Katarina Štremfelj, 4. Lenča Gradišar, 5. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica);
člani: 1. Aljoša Grom (Veritas, AO Vrhnika), 2. Vili Guček (AO Trbovlje), 3. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 4. Stanko Židan (AO Matica), 5. Anže Šanca (ŠPO Radovljica), 6. Urh Čehovin (AO Matica), 7. Peter Bračič (Šale-ški AO), 8. Franci Jensterle (AO Žiri), 9. David Stepanjan (AO Kranj); mladinci: 1. Anže Šanca, 2. Urh Čehovin, 3. Peter Bračič 4. David Stepanjan, 5. Boris Novak (AO Žiri) in Aleš Strojan (PK Škofja Loka).

Zaključek državnega prvenstva
To nedeljo (20. t.m.) bo v dvorani Poden v Škofji Loki zaključek letošnjega državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije. Tekma bo od 10. ure pa vse tja do večera, saj se bo v osmih kategorijah med seboj pomerilo približno 120 mladih plezalcev, kolikor jih pričakuje prireditelj PK Škofja Loka. Približno ob 19. uri, takoj po končani tekmi za srednje kategorije, bo na vrsti tudi slavnostna podelitev pokalov in kolajn za vse kategorije v skupnem seštevku za državno prvenstvo.

TOMO ČESEN

Dobra bera vzponov v Patagoniji
Čeprav vreme v letošnji sezoni ni bilo kaj dosti boljše kot navadno, je bila letošnja bera v Patagoniji, še posebej na področju okoli Fitz Roya, zelo uspešna. Razlog je predvsem v dejstvu, da so skoraj vsi pomembni vzponi nastali na alpski način, z malo opreme in zato s toliko večjo hitrostjo.
Poleg nove smeri v južni steni Cerro Torreja naše naveze Jeglič-Praprotnik-Lukič, o kateri smo že obširno poročali, sta Francois Marsigny in Andy Parkin v isti gori preplezala še eno novo smer. Uspela sta preplezati ozebnik levo od J stene, ki vodi na Sedlo upanja in je objektivno izredno nevaren, saj tri četrtine ozebnika poteka v vpadnici ogromnih serakov, ki se neprestano rušijo čez steno. (V tem ozebniku sta v juliju 1992 neuspešno poskušala Peter Podgornik in Jože Šerbec). Zaradi slabega vremena, ki ju je na sedlu ujelo, sta se odpovedala vzponu na vrh in po treh dnevih čakanja že brez hrane sestopila na drugo stran, na Hielo Continental. Po štirih dneh hoje po patagonskih prostranstvih, sta napol živa prišla do prvih ljudi. Smer sta imenovala Lost Times in jo ocenila z ED, 90° 750 m. Vsa pustolovščina je trajala devet dni.
Poglavje zase je tudi italijanski alpinist Ermanno Salvaterra, doma iz okolice Trenta, ki je eden najuspešnejših plezalcev v Patagoniji, saj je v skoraj vsaki pomembni patagonski steni opravil kakšen dober vzpon. Tako je preplezal novo smer v Centralnem stolpu v skupini Paine, 1. P Boningtonove smeri v istem stolpu in soliral na Severni stolp, opravil je 1. ZP Maestrijeve smeri na C. Torre, na Cerro Stanhard je potegnil dve novi smeri in eno 1. P, trikrat je splezal Maestrijev raz, na vrh Fitz Roya pa se je povzpel dvakrat po različnih smereh. Letos je na področju Fitz Roya s prijatelji ali pa sam splezal še osem novih smeri. Dve prvenstveni smeri je preplezal v steni El Mocha (VII, A2 in VIII-), tri dni za tem je v Torre de la Media Luna sam ponovil smer Rubio y Azur VII+ (1.P in PP.), isto smer pa je ponovil še enkrat s Paolom Fantonom in Fabiom Leonejem.
Novo smer je Salvaterra preplezal še v Aguji Rafael. V tem malo plezanem stolpu, ki je bolj znan pod imenom Innominata (leži pri Aguji Poincenot), je s F. Leonejem v enem dnevu splezal 600 m dolgo smer s težavami med VI+ in VIII. Z istim soplezalcem sta opravila še 1. P smeri Chiaro di Luna v zahodni steni Aguje St. Exupery. Smer, ki je dolga 1000 m in s težavami od VI do VII+, sta splezala v enem dnevu. Za konec še povejmo, da je Ermanno Salvaterra skupaj še z dvema Italijanoma opravil neverjetno hitro prečenje južnega Hielo Continentala. Prečenje tega velikega ledenega prostranstva so na turnih smučeh opravili v enajstih dneh, vsak dan pa so povprečno prehodili več kot 50 km.
Še ena zahtevna nova smer pa od letošnje sezone dalje vodi na vrh Cerro Stanharda. Preplezala sta jo Jose Chiaverri iz Španije in Teo Plaza, 21-letni alpinist iz Argentine. Po dveh neuspešnih poskusih sta vstopila na zadnji dan lanskega leta in v dobrem dnevu priplezala skoraj do roba stene.
Dva raztežaja pred koncem je Plazi na nogo padla velika luska. Chiaverri je potegnil še en raztežaj, potem pa sta se 40 metrov pod vrhom zaradi Plazove poškodbe odločila za umik. Smer je dolga 1200 metrov s težavami VII, A2 in nekaj zelo kočljivimi mesti v ledu (85 st.).
V Aguji Mermoz je novo smer v solo vzponu začrtal Andy Parkin, dva Argentinca, Moscoso in Pardinas, sta v Aguji Kakito splezala prvenstveno smer z imenom Belladona VI+ A2,400m, v Aguji de la S pa še eno novo z oceno V+ A2.
Od vseh vzponov, ki so bil opravljeni po Maestrijevem razu na C. Torre, pa izstopa solo vzpon ki gaje opravil Novozelandec Athol Wimp. To je bila šele druga SP za Marcom Pedrinijem, ki je smer soliral leta 1985. (Vzpon je takrat opravil v sami majici s kratkimi rokavi in je vzpon zaradi snemanja filma opravil še dvakrat). Prvi ženski zimski vzpon na vrh Fitz Roya pa je opravila novo zelandska gorska vodnica Erica Beuzenberg z vodnikom Gotliebom Braunelwertom. Na vrh sta se med 16. in 17. julijem povzpela po Supercanaleti.

URBAN GOLOB

Tri ledne stene v Skalnem gorovju
Klemen Mali (AO Kamnik) in Zvone Požgaj (AO Železničar) sta se vrnila s tri in pol mesece dolge turneje po Severni Ameriki. V Ameriko sta odpotovala že 16. julija. Prvi mesec in pol sta preživela v Skalnem gorovju. Tu sta preplezala tri ledne stene. Najzahtevnejši ledni vzpon sta opravila v severni steni Mt. Assiniboine (3618 m), ki mu zaradi lepote in težavnosti pravijo tudi kanadski Matterhorn. O tem vzponu smo že poročali, zato samo na kratko ponovimo osnovne podatke. Stena je visoka 900 metrov, smer pa ima kompleksno oceno TD. Za vzpon sta potrebovala le 4 ure in pol. Sestopila sta po Severnem grebenu. Dostop do stene je izredno dolg, kar 31 km.
Kasneje sta opravila še dva ledna vzpona. Najprej sta preplezala Severni greben (III - IV, TD+, 700 m) Mt. Athabasce. Gre za kombinirano plezanje v skali in ledu. Ves čas sta plezala nenavezana. Sestopila sta po eni od lednih smeri v severni steni, ki je visoka 500 metrov. Naklonina je bila večinoma med 55 in 60 stopinjami, eno mesto pa je bilo popolnoma navpično. Za sestop sta porabila 2 uri.
V Mt. Andromedi sta, spet nenavezana, splezala severno steno ( 50° vstop 70°, 600 m). Za vzpon sta potrebovala le uro in pol. Prav toliko časa pa sta porabila za sestop po smeri Skyladder ( 45 - 50°, 600 m). Mt. Athabasca in Mt. Andromeda stojita relativno blizu ceste, tako da sta za vsako turo porabila le po en dan. Proti koncu avgusta se je začelo vreme slabšati, zato sta prenehala s plezanjem daljših smeri. Pred odhodom iz Skalnega gorovja sta opravila še pohod okrog Mt. Robsona. Sto kilometrov dolgo pot po čisti divjini sta opravila v štirih dneh.
Zadnja dva meseca sta preživela v plezališčih v Kanadi in ZDA. Obiskala sta Lake Louise, Skaha Lake, Smith Rocks, City of Rocks, Devils Tower in za konec še North Shore - plezališče pri jezeru Superior, kjer padajo stene direktno v jezero. Klemen Mali je na pogled plezal smeri do 5.12b (7b), Zvone Požgaj pa je z varovanjem od zgoraj plezal do 5.10b (6a+). Požgajevi vzponi na prvi pogled niso nič posebnega, vendar se moramo spomniti, da jih je opravil komaj leto dni po vzponu na K2. Tam je zelo hudo pomrznil po rokah, tako so mu morali amputirati zadnje členke na vseh desetih prstih.
Zvone Požgaj je imel v Kanadi in ZDA tudi 10 predavanj o odpravi na K2. Na najbolj obiskanih je imel tudi 600 poslušalcev! Organizacijo predavanj je vodil Slovenec Vasja Klavora, ki je bil na olimpijskih igrah l.1964 v Tokiju član jugoslovanske veslaške reprezentance. Sedaj živi v Kanadi, kjer je trener kanadske veslaške reprezentance.
Odpravo so omogočili LB Banka Domžale, Kogelnik S.P., Trek Sport, SCT, Zav. Triglav, Dia studio Klemenc, Ragia, PTT Lj., Treking Šport, Rudnik kalcita Kamnik, AO Kamnik in ŠZ Kamnik.

(M. P.)

Proti deveti stopnji v Rušici
Tomaž Jakofčič (Akademski AO) in Miha Kajzelj (AK Vertikala) sta 15. in 16. oktobra v južni steni Rušice, ki se dviga nad krnico Pod Srcem, preplezala novo smer. Vstopila sta 15 metrov levo od vstopa v Črni steber. Po treh raztežajih, ki sta jih ocenila VI-, VII- in VI sta prišla pod črno streho. Plezanje čeznjo je bilo precej atraktivno in težavno (VIII). Nad njo sta prekrižala Črni steber, nato pa ju je eden lažjih raztežajev v smeri (ocenila sta ga VI-) pripeljal 40 metrov pod rob stene. S tem delom smeri sta opravila v soboto do dveh.
Potem pa je stena pokazala zobe. Bila sta pod zasigano zajedo, ki je bila pretežavna, da bi jo preplezala prosto s sprotnim urejanjem varovanja. Zato se je Kajzelj lotil s pomočjo tehničnih pripomočkov. Do večera je ni uspel preplezati. Spustila sta se nazaj pod steno in prespala v bivaku.
V nedeljo sta spodnji del stene preplezala po Črnem stebru. V vodničku je najtežji raztežaj te smeri ocenjen V+, vendar pa menita, da bi bila primernejša ocena VI+. Ko sta prišla pod rumeno zasigano zajedo, je Kajzelj nadaljeval s tehničnim plezanjem. 25 metrov dolg raztežaj je ocenil VII+, A2. Zaradi zasigane skale je moral petkrat zavrtati. Ko je bil opremljen, sta skušala raztežaj preplezati tudi prosto. Jakofčič je pri tem kot prvi padel zgornjem delu raztežaja, se spustil do mesta, kjer je lahko stal brez pomoči rok, potegnil vrv iz klinov in nato prosto preplezal še zgornji del raztežaja. Kajzelj je kot drugi prosto preplezal celoten raztežaj. Po tem, najtežjem raztežaju, je bil do vrha stene le še kratek raztežaj, ki sta ga ocenile VI+.
Tomaž Jakofčič s takim vzponom ni bil povsem zadovoljen saj najtežji raztežaj ni bil korektno prosto preplezan. Zato je v četrtek, 20. 10. še enkrat pri šel pod steno. S Špelo Ledinek sta najprej splezala Zahodno zajedo. Z vrha sta se spustila en raztežaj po Agi, nato pa prečila v novo smer. Tokrat je Jakofčič uspel preplezati najtežji raztežaj prosto (to je brez padca, počitka v klinu in brez uporabe klinov za napredovanje). Ocenil ga je VIII+ / IX-.
Ime smeri je Čingul maki. V njej so ostali 4 klini in 5 svedrovcev s ploščicami. Ponavljalci bodo potrebovali standardno opremo, le za najtežji raztežaj je dobro imeti kakšen specialček.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Predstavitev knjige Pustolovščina v Tibetu
Cankarjeva založba je izdala najnovejšo knjigo Iztoka Tomazina z naslovom Pustolovščina v Tibetu. V njej avtor opisuje lanskoletno smučarsko odpravo na Šišo Pangmo, na kateri je postavil slovenski višinski smučarski rekord. Predstavitev nove knjige bo v ponedeljek 21. novembra ob 11. dopoldne v prostorih zdravniškega društva na ulici Komenskega v Ljubljani.

(M. P.)

Alpinistična šola
Alpinistična šola AO Radovljica se bo pričela v četrtek 17. t.m. ob 20. uri v prostorih PD Radovljica (Gorenjska cesta 31, Radovljica). Šolo bo vodil alpinistični inštruktor Aleš Ježek.

(M. P.)

Novi Alpinistični razgledi
Ob petnajstletnici prve številke je izšla 47. številka Alpinističnih in športno-plezalskih razgledov. Naslovnico krasi fotografija iz južne stene Cerro Torreja. Tudi v tej številki boste našli stalne rubrike Pionirji alpinizma (predstavljena je Paula Wiesinger), Intervju ( objavljena je prva polovica intervjuja s Petrom Podgornikom) in Kronika gorskih nesreč ( tokrat so obdelane nesreče v letih 1961 do 1966). Ekstremisti se bodo razveselili opisov in skic nekaterih zahtevnih novih smeri. Skoraj štiri strani je posvečenih etičnim problemom, ki se pojavljajo ob uporabi svedrovcev v gorah in plezališčih. Tudi poročilo o plezanju v Angliji, ki ga je napisal Vili Guček se nekoliko dotika te problematike. Omenimo še članek o treningu (avtor Matej Mejovšek) in o novostih v vrvni tehniki ( avtor Tone Golnar). Žal pa so se tokrat v AR pojavili nekateri že prej objavljeni članki, kar bralcem verjetno ne bo najbolj povšeči. Razglede lahko dobite na PZS, stanejo pa 420 SIT.

(M. P.)

Rudi Grahek uspešen v Brdavsu
Rudi Grahek, član AO Rašica, je v Retovju letos poleti v prvem poskusu splezal 20 metrov dolgo, previsno smer Brdavsa, ki nosi oceno 8a/8a+. Pred tem je v plezališču Lourmarin v Franciji splezal na pogled več smeri z oceno 7a+, ki zaradi svoje dolžine in previsnosti zahtevajo predvsem vzdržljivost plezalca. V francoskem plezališču Buouxu pa je splezal na pogled 110 metrov dolgo smer Lerut z oceno 7a.

(T. K.)