Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 04.12.1995

Delo, Šport: ... Nova tehnična smer v severni steni Rzenika

D. Božič in T. Humar preplezala krušljivo in nevarno smer - Za vzpon sta porabila šest dni
V severni steni Rzenika je med smerema Rjavi pas in Bomba ogromna previsna plošča, čez katero ne vodi nobena izrazita razčlemba. V zadnjih desetih letih jo je poskusilo preplezati kar nekaj alpinistov, vendar so morali vsi odnehati. Novembra je vzpon uspel Daretu Božiču (AO Mengeš) in Tomažu Humarju (AO Kamnik). V smeri prevladuje zelo zahtevno in nevarno tehnično plezanje po krušljivi skali.

TEHNIKA - Tomaž Humar v najtežjem raztežaju nove smeri v Rzeniku (Foto: Dare Božič)

Božič in Humar sta šestkrat vstopila v steno, prvič konec oktobra. Spodnji del smeri sta postopno opremljala s fiksnimi vrvi in se po njih vračala v dolino. Pri vsakem poskusu sta se po vrveh povzpela do najvišje točke, nato pa nadaljevala s plezanjem. Na vrh stene sta priplezala 12. novembra ob polnoči. Smer sta imenovala Močvirje norih želja in jo ocenila A4, VII-/ A3+, VI. Visoka je 400 metrov, preplezala pa sta jo v 45 urah efektivnega plezanja. Humar pravi, da je to njegova kompleksno najzahtevnejša tehnična smer.
Glavne težave so se začele v šestem raztežaju (A3+). Ko je Humar zabil prvi klin za več metrsko lusko, se je ta očitno premaknila. Potem si ni več upal zabijati za lusko, ampak je samo še zatikal metulje in zatiče. Na vrhu luske je moral nekaj metrov odplezati še po hudičevih krempeljcih. Plezanje po krempeljcih je v tako krušljivi steni, kot je Rzenik, še posebej zahtevno.
Najtežji je bil deveti raztežaj, v katerem je mogoče zabiti samo en klin, ki daje nekaj upanja, da bi zadržal morebitni padec. Raztežaj se konča z dolgo prečnico v desno po krempeljcih in specijalčkih. Na koncu je zelo težko narediti varovališče. Na njem je Humarju uspelo zabiti le en povprečen klin ter zatakniti nekaj slabih metuljev.
Tomaž Humar je poudaril, da se skuša pri plezanju novih smeri čimbolj izogibati svedrovcem (to so klini, ki jih plezalec ne zabije v naravno razpoko, ampak sam zvrta luknjo v skalo). Celo smer sta preplezala brez enega samega svedrovca. Humar: »Rzenik ni vreden svedra. V kakšni drugi steni bi morda še zavrtal, v to steno pa svedri ne sodijo.« Na stojiščih sta morala zabiti tudi po devet klinov, da je vse skupaj vsaj za silo držalo. Vzpenjanje po vrveh je bilo nevarno, saj so se klini v krušljivi skali že v nekaj dneh razrahljali.
Oba alpinista se zahvaljujeta podjetju Nunar šport za primerna oblačila, posebne vrste »zahvala« pa gre tudi neznancem, ki so jima pobrali del opreme iz luknje pod steno.

MIHA PETERNEL

ALPINISTIČNE NOVICE

Umetni oprimki
Plezalci PK Škofja Loka so sporočili, da so se v nekaterih smereh v njihovih lokalnih plezališčih nenadoma pojavili umetni oprimki. Podobne govorice se slišijo tudi s Primorskega konca. Mnenje škofjeloških plezalcev je, da nihče ne bi smel klesati umetnih oprimkov v že preplezanih smereh. Na okrogli mizi o etiki v skalnem plezanju, ki je bila 31. januarja letos na PZS in na kateri so sodelovali vsi najboljši slovenski plezalci, so umetne oprimke označili za spomenik človekove neumnosti.
Vsi plezalci se moramo zavedati, da smo v strmih skalah le začasni gosti, ne pa njihovi gospodarji. Tudi če danes nečesa ne moremo preplezati, bo to morda storila naslednja generacija. Kdor čuti neustavljivo željo po plezanju po umetnih oprimkih, naj se zapre v telovadnico in se tam obeša po umetni steni, skale pa naj pusti pri miru!

(M. P.)

Uradni seznami najvišjih vrhov
Očitno je dober sprejem »uradnega seznama alpskih 4-tisočakov«, ki ga je lani sprejela in objavila mednarodna planinska zveza UIAA, dal pravo pobudo: v pripravi je sedaj tudi uradni seznam vrhov nad 3000 m, čeprav zaenkrat le v Pirenejih. Pripravlja ga mednarodna (francosko-španska) skupina pod vodstvom Juana Buyse.
Tudi za naše gore so posamezniki pripravili že kar nekaj seznamov 2-tisočakov. Toda kaj, ko si niti dva nista identična!? Vse več pa je tistih, ki imajo v načrtu vzpon na vse take vrhove in celo takih, ki menijo, da so to že opravili (nekateri tudi le omejeno, npr. samo za Julijce ...). Bi ne bi bil že čas, da se česa takega loti tudi naša krovna planinska organizacija? Morda še najbolje že kar na samem začetku v povezavi »Treh dežel«, da bi dobili pregled za vse naše Alpe, od Julijcev do Savinjskih, to in onstran meje. S to akcijo pa bi vzporedno lahko evidentirali tudi tiste vrhove, katerih višine se na različnih kartah razlikujejo ali pa imajo (kako drugače ugotovljeno) sporno višino in dali pobudo za strokovno razreševanje problema.

(F. S.)

Alpinistična šola
AO Cerkno je 1. 12. v prostorih PD Cerkno začel z alpinistično šolo. Če bi se jim še kdo rad pridružil, je vabljen! Vodja šole je Jože Makuc.

(M. P.)

Plezanje v Šiški
Umetna plezalna stena na OŠ Valentina Vodnika v Šiški bo odprta vsak četrtek (od 17. do 19. ure) v decembru za vse starejše od 18 let. Plezanje bo brezplačno, obvezna pa je predhodna telefonska najava v Plezalni šoli Andreja Kokalja (tel. 12 52 141).

(M. P.)

Razpis za slapove
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri K A je objavila razpis za plezanje v zaledenelih slapovih na srečanju Fournel '96 v Franciji. Srečanje bo od 5. do 7. januarja 1996. Komisija bo krila stroške za eno izkušeno in eno perspektivno navezo.
Prijave zbirajo do 10. decembra na naslovu PZS, PZVA, Dvoržakova 9, Ljubljana.

(M. P.)

53. številka AR
Izšla je 53. številka Alpinističnih razgledov. V njih najdemo vse stalne rubrike. Bine Mlač je v svoji rubriki o pionirjih alpinizma zapisal zgodovinski potek razvoja težavnostnih stopenj v skalnem plezanju. Zanimivo je, da so že v dvajsetih letih največji plezalski mojstri navkljub slabi opremi in temu primernemu varovanju preplezali smeri šeste, desetletje kasneje pa celo sedme stopnje! V poročilu z okrogle mize od petdesetletnici Čopovega stebra, ki je bila poleti v Koči na Gozdu, so zapisane misli pokojnega dr. Mihe Potočnika, ki jih je izrekel na svojem zadnjem srečanju s slovenskimi alpinisti. Vanja Furlan opisuje nov sistem ocenjevanja lednih smeri, ki ga uvajajo v Franciji in Italiji. Kot v vsaki številki, je tudi v tej nekaj člankov posvečenih vrvni tehniki, objavljenih pa je tudi nekaj skic novih smeri.

(M. P.)

Slapovi v Tamarju
Letošnjo sezono plezanja v ledenih slapovih so odprli Domen Komac, Gregor Kresal in Tomo Sbrizaj. 26. novembra so po tenkem ledu preplezali slap levo od Centralnega slapu. Ocenili so ga s kompleksno oceno IV - V, naklonina 90/75°. Dolg je 120 metrov. Prva sta ta slap preplezala Rok Kovač in Igor Krevelj pred nekaj leti, Komac, Kresal in Sbrizaj pa so verjetno opravili 1. ponovitev. Po njihovem mnenju gre za najtežji slap v Tamarju. Čeprav le redko zamrzne, je bil tokrat bolj primeren za plezanje kot ostali slapovi v Tamarju. Ogledali so si tudi Centralni slap pod Prisojnikom, ki je prav tako zamrznil. Vprašanje pa je, kaj se je zgodilo med odjugo.

(M. P.)

Trentarski ozebnik
Marko Čar (AO Žiri) in Miro Fon (Soški AO) sta v Trentarskem ozebniku preplezala novo smer. Poteka levo od Babilona, s katerim ima tudi skupni zadnji raztezaj. Ocenila sta jo VI+, VI, dolga pa je 200 m.

(M. P.)

Plezališče Lutne skale
Člani AO Cerkno so sporočili, da je v plezališču Lutne skale pri Cerknem opremljenih že 35 smeri (v Česnovem vodničku je opisanih šele 15). Težave segajo do devete stopnje. Po njihovem mnenju je najprimernejši čas za obisk plezališča pozna jesen ali zgodnja pomlad, ne pa poletje kot piše v vodničku.

(M. P)

Športno plezanje na Tajskem
Bojan Počkar in Žiga Petrič sta po uspešnem vzponu na Singučuli v nepalski Himalaji, o katerem smo že poročali, obiskala še eksotično plezališče Phra-Nang na jugu Tajske. Smeri potekajo v apnenčastih stolpih tik ob morju, kratki dostopi pa včasih vodijo skozi pravo džunglo.
Smeri so dobro zavarovane s svedrovci in dolge do 35 metrov. Plezanje je podobno kot v Mišji Peči, najdejo pa se tudi strme plošče. Po himalajski odpravi nista bila v najboljši formi za športno plezanje, vseeno pa sta na pogled preplezala smeri težke do 7a+. Ocene so se jima zdele nekoliko prijaznejše kot v Mišji Peči. Če namerava še kdo obiskati ta predel, sta mu pripravljena pomagati z vsemi potrebnimi informacijami.

(M. P.)

V Rinkah in Mojstrovki
Suzana Ivanovič in Simon Slejko sta v JV steni Kranjske Rinke preplezala novo smer Smarties (VII/IV 150 m, 1,30 h). Smer poteka poleg Smeri dolgih nožev. Ves čas gre naravnost navzgor. Težave sta morala poiskati, saj je povsod okrog smeri stena lažja.
Slejko je s soplezalcem preplezal tudi direktno varianto Zahodnega raza (VI-/III - IV). V smeri sta našla kar nekaj klinov, opisa zanjo pa nista nikjer zasledila. Smer je lepa, strma in primerljiva z Razom Jalovca!

(M. P.)

Rašičani v Arcu
Alpinisti in plezalci AO Rašica so jeseni večkrat obiskali Arco in tam preplezali kar nekaj daljših smeri. Ricci e Capricci (7a) so preplezali Matjaž Ocepek in Miha Valič ter Maja Hrovat in Franci Kastelec. Smer Stenico (6b) je prosto ponovil Ocepek z Valičem, Matevž Kramar in Mateja Pate pa sta jo preplezala s pomočjo klinov. Stirio (7a) je prosto ponovil Miro Masnoglav z Ocepkom. Vse tri smeri so v steni Rupe Secca.
Pilastro Gabrielli (6b) v Mandrei sta prosto ponovila Matevž Kramar in Mateja Pate ter Matjaž Ocepek z Ano Svetlin. V isti steni sta Masnoglav in Ocepek preplezala Via delle Fontane (VI, A0).
V Colodriju je Ocepek s Svetlinovo prosto preplezal Barbaro (6a+), skupaj z Masnoglavom pa sta prosto ponovil smer Katia (6a+).
Masnoglav in Ocepek sta v Pilastro Afgano preplezala Luno (6b, A0) in Maramau (6c). V Piccolo Dain sta ponovila smer Loss - Pilati (VI+, A0). V isti steni je Ocepek s Svetlinovo splezala še smer Andrea Cogliari (VI-).

(M. P.)

Hindukuš znova aktualen?
OTT Expeditions iz Sheffielda na Angleškem, je že vzpostavila uspešne uradne stike z vladnimi službami v Kabulu, ki so jim očitno obljubile možnost izvedbe trekinga v dolino Panšir v njihovem delu Hindukuša avgusta in septembra prihodnje leto. Hindukuške gore. med katerimi so še neosvojeni vrhovi in nudijo še velike možnosti alpinističnih »raziskovanj«, ki so bile zaradi političnih in vojnih razmer dolga leta nedostopne, morda le postajajo spet aktualne za načrtovanje odprav, tudi naših.

(F. S.)

Pozimi na Nanga Parbat
Nanga Parbat, eden izmed zadnjih osemtisočakov, na katere še ni bil opravljen zimski pristop, je cilj 7-8- članske mednarodne odprave pod vodstvom Poljaka Krzystofa Wielickega. Toda dovoljenje pakistanskih oblasti, ki so doslej dovolile delovanje v zimskem času le redkim odpravam, menda še vedno ni izdano. Ima pa Wielicki, ki naj bi ga spremljali še trije tovariši iz Zakopan, največje izkušnje, opravil je že tri zimske prve pristope: na Everest (1980), Kangčendzengo (1986) in Lotse (1988, solo).

(F. S.)

Po Birminghamu naši uspešni še v Sheffieldu
Martina Čufar na tekmi svetovnega pokala ponovno na 5. mestu - Mednarodna boulder tekma v Sheffieldu prinaša odličen rezultat Viliju Gučku
KRANJ - Predzadnja postaja svetovnega pokala v športnem plezanju v angleškem Birminghamu sicer še vedno ni dala odgovor na vprašanje, kdo bo letos dobitnik naslova, čeprav se vedno bolj zdi, da bosta to Laurence Guyon in Francois Petit.
Vse je pravzaprav v njunih rokah, saj bi jima naslov odvzela samo kakšna velika napaka. Teh pa najboljši praviloma ne delajo. In med te spada letos tudi naša Martina Čufar, ki sicer še nima možnosti, da bi se borila prav za najvišja mesta. Po njenem najboljšem dosežku v Moskvi je 5. mesto ponovila tudi v Birminghamu in tako v skupni uvrstitvi »splezala« še za mesto više. Na zadnji tekmi, ki bo prihodnji vikend v Aix les Bainsu v Franciji, se lahko zgodi marsikaj. Trenutno je na 5. mestu, ki ga lahko celo še izboljša. Res pa je, da je lahko tudi nasprotno, vsekakor pa se Martini Čufar obeta vrhunski rezultat v končnem pokalu.
Za Robyn Erbesfield je Birmingham prinesel obliž, saj je prvič letos zmagala v tekmi SP. Toda Laurence Guyon, novi zvezdi svetovnega tekmovalnega plezanja, to po vsej verjetnosti ne bo moglo do živega. Pred zadnjo tekmo ima 35 točk prednosti, ki jih bo za malo Američanko skoraj nemogoče nadoknaditi, še posebno ker tudi Francozinja ne bo sedela prekrižanih rok.
Pri moških je drugič letos v SP slavil Francois Petit, ki ima ogromno prednost 69 točk pred Lagrandom, plezalcem, ki je kraljeval v svetovnem pokalu v zadnjih treh letih. Za naše fante je bil Birmingham podoben ostalim tekmam. Najboljši je bil na 23. mestu Vili Guček, dve mesti pred Aljošo Gromom.
Če Birmingham ni pokazal, da sta sposobna doseči več, potem je to pokazala mednarodna boulder tekma v Sheffieldu, ki je bila na sporedu preteklo sredo. Pri ženskah konkurenca ni bila ravno najmočnejša, kljub temu pa seveda ne gre mimo odličnih dosežkov Metke Lukančič in Martine Čufar, ki sta zasedli drugo oziroma tretje mesto. Toda tokrat je treba na prvem mestu omeniti Vilija Gučka (AO Trbovlje, Merkur Kr), ki je dosegel s 5. mestom izvrsten mednarodni rezultat. Oba z Aljošo Gromom (Sled d. o. o., Red Bull. Veritas in član PC Pivka) sta se med 35 tekmovalci uvrstila v finale najboljših 16. Guček je že poleti s podobno tekmo v L´Argentiere la Besse pokazal, da mu boulder tekme bolj ležijo. Še bolj se je to pokazalo v Sheffieldu, kjer je pustil za seboj npr. Vickersa, Brenno, Allippija. To so imena, ki so že bila na seznamu finalistov svetovnega l pokala. Aljoša Grom pa je zasedel 12. mesto.
Našo reprezentanco sedaj čaka samo še zadnja tekma svetovnega pokala, ki se bo začela že ta petek v francoskem Aix les Bainsu. V soboto zvečer bomo že vedeli za končne rezultate pri ženskah, moški pa se bodo v finalu pomerili dan kasneje.
Rezultati Birmingham, ženske: 1. R. Erbesfield (ZDA), 2. L. Guyon, 3. L. Sansoz, 4. N. Richer (vse Fra), 5. M. Čufar, 15. M. Lukančič, 21. M. Šuštar (vse Slo); moški: 1. F. Petit, 2. F. Lombard, 3. F. Legrand (vsi Fra), 23. V. Guček, 25. A. Grom, 42. M. Mejovšek (vsi Slo).
Rezultati Sheffield, ženske: 1. E. Choumilova (Rus). 2. M. Lukančič, 3. M. Čufar (obe Slo); moški: 1. M. Smith (VB), 2. E. Chevieux (Švi), 3. M. Leach (VB), 5. V. Guček, 12. A. Grom (oba Slo).

TOMO ČESEN

  04.12.1995


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti