Delo, Šport: ... Na osemtisočakih je bilo doslej že 43 Slovencev
Ob zadnjem uspehu na Čo Oju kratka statistika: odprave, na katerih so sodelovali naši alpinisti, so opravile 93 pristopov na (glavne in stranske) osemtisočake
Zgodovina slovenskega himalajizma se začenja pravzaprav že leta 1954, ko se je Dinko Bertoncelj - še vedno aktiven gornik, živeč v argentinskih Bariločah - s prvo argentinsko odpravo skušal povzpeti na tedaj še deviški Daulagiri (8167 m). Tudi drugi »poseg« proti vrhu osemtisočaka pripada slovenskim andinistom: jeseni 1971 se je Jure Skvarča iz Buenos Airesa skušal povzpeti na Everest, tudi on z argentinsko odpravo. Šele leta 1972 se je namenila na osemtisočak tudi naša odprava - 4. JAHO (jugoslovanska alpinistična himalajska odprava). Pod vodstvom Aleša Kunaverja so prvi preplezali južno steno Makaluja (8463 m), na vrh pa jim ni uspelo več priti. Pred 20. leti pa je prišel prvi veliki uspeh našega alpinizma - preplezana je bila južna stena Makaluja in na vrhu se je (v treh pristopih) zvrstilo kar sedem slovenskih alpinistov.
Seznam doseženih samostojnih osemtisočakov je sedaj popoln: slovenski alpinisti so se povzpeli na vseh 14 samostojnih osemtisočakov. Na njih je bilo uspešnih kar 43 slovenskih alpinistov, ki so pri tem so opravili 74 pristopov (Andrej Štremfelj se je na Everest povzpel dvakrat). Sedem pa jih je bilo še na štirih stranskih osemtisočakih (teh je vsaj toliko kot samostojnih, nič manj zahtevni niso in kar malo po krivici spadajo v »drugo ligo«): na Jalung Kangu Česen in Bergant), srednjem (Rupar) in južnem (Prezelj, Štremfelj) vrhu Kangčendzenge ter srednjem vrhu Šiša Pangme (Kranjc in Tomazin).
Kar 25 odprav je bilo uspešnih na osemtisočakih v teh dvajsetih letih), vrhovi pa so bili obiskani skupno 93-krat. V tej številki pa niso zajeti le naši alpinisti, z njimi je bilo uspešnih še pet Šerp (na Everestu in na Čo Oju med zadnjo odpravo), štirje so iz sosednje Hrvaške (najuspešnejši je Stipe Božič, ki je bil že na štirih osemtisočakih, na Everestu celo dvakrat), dva iz Nemčije, po eden pa iz Mehike (Carsolio, ki je bil z našimi na K2 in Anapurni) in Švedske (Goran Kropp na K2).
Največji obisk je doživel Čo Oju (8201 m). Kar štiri odprave so bile uspešne in na vrhu se je v devetih »obiskih« zvrstilo kar 16 slovenskih alpinistov (ob treh Hrvatih, dveh Nemcih in Šerpi, skupno torej 22 ljudi na vrhu). Na vrhu te gore je bil tudi naš starostni rekorder: Franc Urh, ki je bil leta 1992 vodja odprave PD SCT, je bil tedaj star 53 let. Na Everest (8848 m), najvišji vrh sveta, so se doslej povzpele še tri odprave: 1979 jugoslovanska po zahodnem grebenu, kar je očitno še vedno najtežja smer na ta vrh, 1989 je bila uspešna makedonska (z njo pa Viki Grošelj) in 1990 odprava Alpe-Jadran, ki so jo organizirali naši rojaki iz SPD Trst (zakonca Štremfelj sta bila na vrhu kot prvi zakonski par, z njima pa še Jeglič, le kratek čas potem, ko sta s Karom opravila tehnično najzahtevnejši prvenstveni vzpon v indijskem delu Himalaje - prek stene Bagiratija 3). Na Everestu je bilo s temi odpravami 12 različnih alpinistov: šest Slovencev, Hrvat in Makedonec ter štiri Šerpe; Božič in Štremfelj po dvakrat.
Na K2 oz. Čogori (8611 m), drugi najvišji vrh sveta, so se naši doslej povzpeli le leta 1993, od naših sta bila uspešna Grošelj in Požgaj; ob Božiču (Hrv), Carsoliu (Meh) in Kroppu (Šve). Pristop na glavni vrh Kangčendzenge (8586 m) je doslej uspelo le Grošlju (v navezi z Božičem), ob tem, da je bil še Rupar sam na srednjem vrhu (8482 m), Prezelj in Štremfelj pa sta na južni vrh (8476 m) speljala izredno zahtevno prvenstveno smer. Na Lotse (8516 m) sta se povzpela Grošelj po klasični in Česen po prvenstveni smeri prek južne stene. Daulagiri (8167 m) je edini osemtisočak, na katerega so naši že opravili pristop v času zimske sezone (Kregar in Tomazin 4. decembra 1987). Na Manasluju (8163 m) je bila po Južnotirolski smeri »naša« najuspešnejša naveza: Božič-Grošelj, na Nanga Parbatu (8126 m) pa nesrečna mešana naveza Marija Frantar - Jože Rozman, ki sta potem umrla pod Kangčendzengo. Za Anapurno (8091 m) se še dobro spomnimo: spomladi sta se nanjo povzpela brata Karničarja in opravila prvo smučanje z njenega vrha, ob tem da sta bila uspešna še Mehičan Carsolio in Humar, sam v zaključnem delu vzpona. Gašerbrum (Hidden Peak, 8068 m) bo zapisan v zgodovino z dvema odličnima dosežkoma: 1977 sta bila Štremfelj in Zaplotnik četrta naveza, ki ji je uspelo stopiti na njegovo teme in to po novi smeri, letos pa sta z njega Čar in Tomazin z njega opravila izjemen smuk. Broad Peak (8051 m) je leta 1986 doživel obisk kar 11 naših alpinistov in ene alpinistke, sosednji Gašerbrum 2 (8035 m) pa je tedaj sprejel četverico, ki ji je uspelo na alpski način. Na Šiša Pangmi (8027 m) sta bili doslej dve naši dvočlanski navezi, ena po lepi prvenstveni smeri, druga enaka pa po novi varianti. In predlani sta se na le malo nižji srednji vrh povzpela še dva naša.
Pri vzpenjanju na osemtisočake je bil najuspešnejši Viktor Grošelj, ki mu je uspelo kar desetkrat. Andrej Štremfelj je s šestimi samostojnimi osemtisočaki, eno ponovitvijo in enim stranskim, trdno na drugem mestu. Na tretjem pa so kar štirje s po tremi samostojnimi osemtisočaki; Iztok Tomazin, ki ima ob tem še pristop na enega stranskega, Pavle Kozjek, Marija Štremfelj in pokojni Jernej Zaplotnik. Sicer pa je bilo na osemtisočakih že 43 Slovencev, od tega trije le na stranskih, Dušan Jelinčič, naš rojak iz Trsta, pa ima dvojno državljanstvo.
FRANCI SAVENC
Tragedija na K2
Alan Hinks, poleg Alison Hargreaves edini Anglež v ameriški odpravi (vodja Robert Slater), je s tovarišem dosegel T4 21. julija. Toda naslednji dan se je njegov spremljevalec odločil za sestop in če ne bi mimo prišla španska naveza, bi Hinks ostal brez vrha. Med povratkom pa se je vreme spreobrnilo, zato sta Hargreavejeva in Slater, ki sta medtem prišla v T4, morala sestopiti. Šele 13. avgusta so bili spet v T4: Alison kot peta ženska, vodja, kanadski član odprave, pa še trije Španci in Novozelandec iz Hillarijeve ekipe. In vseh sedem je doseglo vrh, toda šele malo pred polnočjo. Javili so se bazi in takoj začeli sestopati, saj seje vreme spet slabšalo. Slater se je kako uro potem še enkrat javil, potem pa ni bilo od nikogar več nobenega glasu. Naslednji dan sta dva Španca, ki sta se zaradi ozeblin odločila za povratek, iz oddaljenosti kakih 50 m (ocenila sta, da sta bila nekako 7200 m visoko) videla veston, pas in čevlje, kar sta vse prepoznala kot dele Alisonine opreme. Zaradi vremena pa ni bilo nobene možnosti, da bi začeli z reševalno akcijo.
Alison Jane Hargreaves (33) je bila letos že na Everestu (8848 m), prva alpinistka brez uporabe dodatnega kisika in to celo v solo vzponu (iz Tibeta)! Čeprav poročena in mati dveh otrok je bila nesporno najuspešnejša britanska alpinistka zadnjega časa. Že 1986 je presenetila z vzponom v severni steni Eigerja, predlani pa še bolj, ko je v eni sami sezoni sama preplezala šest velikih alpskih sten (o tem je napisala tudi knjigo: »A Hard Day's Summer«), Njena velika ambicija pa je bila povzpeti se na vse tri najvišje vrhove sveta. Žal je že po drugem delu tega načrta za vedno ostala v gorah.
(F.S.)
Kaseti K2 in Krik stene
Založba Carnium Trade (p.p. 34, 64001 Kranj) je ljubitelje alpinističnega filma razveselila s kar dvema video kasetama. Na eni je film »K2«, ki ga je po scenariju S. Robertsa posnel F. Roddama, na drugi pa še bolj znani »Krik stene«, ki ga je po ideji R. Messnerja posnel W. Herzog. Cena posamezne kasete (z vštetim davkom in poštnino) je 2.400 tolarjev.
Razpis za tečaj v Manangu
V letu 1996, predvidoma v obdobju maj - junij, bo v Nepalu spet tečaj za vodnike NMA, ki ga vsako leto pripravlja naša KOTG. Ker bo že v Sloveniji potrebno pripraviti predavanja in dopolniti skripta in teste, organizator razpisuje natečaj za vodjo (GV, ki naj bi vsaj enkrat že sodeloval na tečaju, zaželene so tudi himalajske izkušnje), zdravnika (po možnosti alpinist, član GRS, himalajske izkušnje) in inštruktorje (prednost imajo tisti, ki so tudi GV). Prijave, ki morajo ob izpolnjenem osebnem listu vsebovati še pregled alpinistične in vzgojne dejavnosti v zadnjih petih letih, je potrebno poslati na Planinsko zvezo Slovenije najkasneje do 31. oktobra 1995.
Preboj v Batognici
Rado Lapanje in Jože Makuc sta 1. oktobra v vzhodni steni Batognice preplezala prvenstveno smer Preboj (VI, A0/V, 150 m, 3 h). Večina smeri v Batognici je krušljivih, vzhodna stena pa ponuja plezanje v navpični in kompaktni skali.
(M. P.)
Nove smeri v Istri
Hrvaški plezalci v zadnjem času zelo aktivno opremljajo plezališča v Istri. V Rovinju je opremljenih že 53 smeri, težkih od IV do 7a+.
Uredili so tudi novo plezališče v Limskem kanalu. V steni, ki stoji v samem dnu kanala, tik ob cesti Poreč - Rovinj, so opremili 15 smeri, težkih do 7b+. Napovedujejo tudi, da bodo začeli z urejanjem Istrskih toplic, ki imajo na prvi pogled zelo velik plezalni potencial.
(M. P.)
Dolge smeri v Arcu
Erik Švab (AO SPD Trst) in Aldo Michelini (gorski vodnik iz Trsta) sta ponovila smer Festival v Colodriju. Smer sta naredila brata Remy (7b, A1). Tehnični raztežaj so kasneje ponovili tudi prosto, ocenjen pa naj bi bil nekje med 7c in 8a+. Švab in Michelini sta se temu raztežaju ognila po Zanzari. Tako sta prosto ponovila kombinacijo, ki je po raztežajih ocenjena 7a, 7a+, 6c, 7b, 7a, 6c, 6c, 7a, 6c, 5c. Drugi in tretji raztežaj sta plezala po Zanzari. Obvezna mesta so težka do 7a.
Nekaj dni po tem vzponu je bil Švab spet v Arcu. Z Massimom Sacchijem (CAI Trst) sta plezala v novem področju z daljšimi športnimi smermi Pian de la Paia. Najprej sta opravila 1. ponovitev novejše smeri, ki še nima imena. Ocene po raztežajih so 7a, 7c+ (IX+), 7b+, 7b+, obvezna mesta pa so težka do 7a+. V isti steni sta na pogled preplezala še Fruit and vegetable (7a, obv. 6b, 120 m, 2 h), Nikotina (6c, obv. 6a+, 160 m, 2 h) in II delta di venere (6c, obv. 6b, 120 m, 1,30 h). Vse smeri so odlično opremljene s svedrovci, z vrha pa so urejena sidrišča za spust po vrvi (2 x 50 m)
(M. P.)
Druga številka Grifa
Izšla je druga številka Grifa, revije za alpinizem, plezanje in druge dejavnosti v gorskem svetu.
Naslovnica predstavlja vrtoglav pogled v dolino Vrat, ki ga doživi alpinist v zgornjem delu Čopovega stebra. Iz nje pa lahko razberemo še nekaj - da je triglavska stena žal precej krušljiva. Uvodna članka sta posvečena Joži Čopu in Pavli Jesihovi ter njunemu najtežjemu vzponu, Čopovemu stebru. Prav letos mineva 50 let od tega dogodka.
Grifov urednik Tadej Golob se je potrudil in opravil dva zanimiva intervjuja. Prvega z legendo našega alpinizma, Frančkom Knezom, ki je dolga leta sodil med najboljše na svetu, in drugega s Francozom J. B. Triboutom, ki je že nekaj let v svetovni športno plezalski špici.
Na fotografijah, ki predstavljajo lanskega državnega prvaka Aljošo Groma v eni najtežjih smeri pri nas, Palačinki v Retovju, se lepo vidi, da je tudi zanj ta smer zelo težka.
V reviji sta predstavljeni tudi dve letošnji odpravi, pa zidovi, primerni za vadbo plezanja v Ljubljani in Mariboru, objavljene so skice nekaterih najnovejših smeri ... Skratka revija, kot smo si jo alpinisti, plezalci in gorniki že dolgo želeli.
(M. P.)
Prvenstvene smeri v stenah nad Belopeškimi jezeri
V stenah nad Belopeškimi jezeri je Filip Bence (AO Tržič) v drugi polovici septembra sam preplezal tri (ali pa morda štiri) nove smeri. S to serijo vzponov je lepo in uspešno zaključil letošnjo sezono v velikih stenah Julijcev, ki jih je sedaj že pobelil prvi sneg.
V Zadnji Ponci je 17. 9. preplezal desno grapo. Spodnjih 450 metrov je ocenil V+, zgornjih 400 metrov pa IV. Smer so morda pozimi, ko sneg prekrije skoke in je lažja, že preplezali. Če pa jo je Bence plezal prvi, predlaga naj se imenuje Zamorček.
Teden dni kasneje je plezal v območju centralne grape v isti steni. V spodnjem delu je plezal levo od izteka, zgoraj pa je izplezal direktno po steni na vrh. Grapo so gotovo že preplezali pozimi, saj je v njej opazil klin. Varianta je po njegovem mnenju nova.
V steni Velike Ponce je 22. 9. preplezal Mašinco (Prv., V - VI, 350 m). Smer je potegnil levo od stebra, ponavljalcem pa obljublja čudovito plezanje v dobri skali.
Serijo prvenstvenih vzponov je zaključil s spominsko smerjo za Slavca Svetičiča, ki je letos poleti izginil v steni Gašebruma IV v Karakorumu. Sanje za Slavca (VI, mesta VI+, 900 m) potekajo v Velikem Mangartu med Žlehtnobco in Močeradom, ki ju je prvi preplezal prav Filip Bence letos poleti. Najnovejša smer poteka po popolnoma neporaščenem delu stene. Prav zaradi poraščenosti alpinisti te stene niso kaj dosti obiskovali. Poleg treh Bencetovih sta v steni le še dve starejši smeri.
V stenah nad Belopeškimi jezeri, ki so sicer že na italijanskem ozemlju, so v zadnjih letih najbolj aktivni slovenski alpinisti. Najbolj obiskani in obdelani steni na tem področju sta severni steni Malega Koritniškega Mangarta in Vevnice. Zadnji vodniček za to področje je pred leti napisal Tine Mihelič. Ker je bilo od takrat splezanih veliko novih smeri, sta se Filip Bence in Peter Podgornik odločila, da bosta do naslednje sezone napisala nov plezalni vodniček. Zato prosita vse, ki imajo kakršnekoli podatke o smereh na tem področju, da jih sporočijo Petru Podgorniku, Cesta prekomorskih brigad 50,65290 Šempeter.
(M. P.)
Dve prvenstveni
Matjaž Ocepek in Dušan Polenik sta preplezala dve novi smeri v Julijskih Alpah. V Gladkem kamnu (Krma) sta preplezala Beto Vulgaris (VII/VI+, 450 m), v Zadnji Mojstrovki pa Škripajoča vrata (VI/V+, 550 m).
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Solo vzponi Andreja Markoviča
Andrej Markovič (AO Novo Mesto) je v enem letu, od lanskega do letošnjega oktobra, preplezal kar 210 smeri. Zelo verjetno je, da toliko smeri v tem letu ni preplezal noben drug slovenski alpinist.
Konec avgusta in septembra je 19-letni Andrej Markovič opravil celo vrsto solo vzponov v Ospu in Julijcih. V Ospu je soliral Gobo, Staro, Vražjega Roberta in Internacionalno (v njej se je samo enkrat prijel za klin). Prečenje je soliral v sestopu. Opravil je tudi solo proste ponovitve Netopirja (6b+), Italijanske (6b), Alcatraza (6a/b) in II giardino ...(6b) v Babni. Na enak način je preplezal tudi Pero z Varianto za gajbo pira (6b) v Babni. To smer lahko v vodničku Plezališča Slovenije najdete pod imenom Piccola peste. Tako ime so smeri dali italijanski plezalci potem, ko so jo navrtali. Smer je pa že pred več kot 15 leti preplezal Janez Sabolek s pomočjo hudičevih krempeljcev in brez svedrovcev.
V drugi polovici septembra je Andrej Markovič plezal v Julijskih Alpah. V Mojstrovkah je soliral Steber revežev, Debelakovo in Kovinarsko. V Špiku je sam ponovil Sončni žarek (VI+, 600 m, 2 h) in Cizljevo, v navezi pa je preplezal Špikovo diretisimo.
V Šiljici, malo obiskani steni v Martuljkovi skupini, je 21. 9. sam potegnil prvenstveno smer Aistesis (VI/IV-V, 270 m).
(M. P.)
Tekma za DP v Pirničah
Na umetni steni v osnovni šoli v Pirničah se bo v nedeljo 15. oktobra začel jesenski del državnega prvenstva v športnem plezanju. Naši najboljši plezalci se bodo pomerili v kvalifikacijah ob 11. uri, finale pa bo ob 18. uri.
(M. P.)
Alpinistični šoli
Alpinistična šola AO Rašica se bo začela 12. oktobra ob 19. uri v društvenih prostorih v Domu svobode v Šentvidu. Vodja šole bo Matevž Kramer.
AO Ljubljana Matica bo začel z letošnjo alpinistično šolo 11. oktobra .ob 19. uri v prostorih PD Lj.-Matica na Trdinovi 8,1. nadstropje.
(M. P.)
Rašičani v Dolomitih in Franciji
Člani AO Rašica so poleti obiskali tudi Dolomite. Matjaž Ocepek in Dušan Polenik sta ponovila Constantini - Apollonio (VI, A0, 500 m) v Tofani ter Finlandio (VII-, 120 m), Dibonovo (VII, 150 m) in Černobil (VII, 120 m) v Cinque Torri.
Miro Masnoglav je z Janezom Alešem (AO Kranj) preplezal Aleio Acta (VI+, 250 m) v Drugem stolpu na prelazu Sella ter Lacedellijevo (VI, A0, 400 m) v Cima Scotoni.
Matevž Kramer in Gregor Sluga sta preplezala Ameriško direktno v Druju.
Mateja Pate je z Minjo Gregorič (AO TAM) plezala v Chamoniških iglah. Ponovili sta Sonam (V, 200 m) v Aig. de Roc, S-SV raz (V/IV+, 200 m) v Aig. de l'M in Les Lepidopteres (V-/IV+, 200 m) v Aig. du Peine.
(M. P.)
Novičke iz Julijcev
Čeprav je sneg že pobelil stene v Julijskih Alpah, še vedno prihajajo poročila o vzponih, opravljenih poleti.
Matevž Kramer in Gregor Sluga sta ponovila originalnega Aschenbrennerja, Bojan Kurinčič in Matej Zorko pa Varianto v Travniku. V isti steni sta Miro Masnoglav in Mateja Pate preplezala Zajedo.
Poglejmo še Triglavsko steno. Helbo s Čopom sta ponovili navezi Bojan Kurinčič - Matej Zorko in Metod Kovačič - Andrej Markovič. Ljubljansko sta preplezala Bojan Jevševar in Gorazd Pozvek.
Spominsko Boba Marleya (VII-) v Nad Šitom glavi sta ponovila Bojan Kurinčič in Matej Zorko.
(M. P.)
Zbor načelnikov mladinskih odsekov
V soboto, 21.10. 1995, bo zbor načelnikov mladinskih odsekov, ki se bo pričel ob 14. uri v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Ob 9.30 uri dopoldne pa bodo potekale okrogle mize o ciljih gorniške vzgoje in programih planinskih skupin, o izobraževanju kadrov za delo z mladimi in o organiziranosti mladih v gorniški organizaciji. Na dopoldanske okrogle mize so vabljeni vsi, ki jih ta problematika zanima (in ne samo načelniki MO).
(M. P.)
Zadnja vest
Kolajne mladih plezalcev
LAVAL - V Lavalu (Francija), kjer je bilo od 6. do 8. t.m., svetovno prvenstvo mladih plezalcev, je v najmlajši skupini (letnik 80-81) pri dekletih Katarina Štremfelj zasedla 2. mesto, Špela Šeliga je bila 4., njena sestra Urša pa šesta. V srednji skupini (letnik 78-79) je Maja Šuštar zasedla 6. mesto. Pri najstarejših (letnik 77-78) je Martina Čufar zasedla 3. mesto. V hitrostnem plezanju se je dobro odrezal Aleš Strojan s 3. mestom.
(T. Č.) (9/10-95)