Delo, Šport: ... Zbor alpinistov na Vršiču
V Koči na Gozdu pod Vršičem je bil 8. julija zbor alpinistov ob 50. letnici prvega vzpona po Čopovem stebru. Vabilu nanj se je odzvala velika večina povabljenih alpinistov starejše generacije (dr. Miha Potočnik, Vlasto Kopač, prof. dr. Daro Dolar, Danica in Sandi Blažina, Ante Mahkota, Rado Kočevar, France Zupan in Marjan Keršič - Belač), medtem ko je bila udeležba drugih alpinistov skromna. V razgovoru, ki ga je vodila Marjeta Keršič - Svetel so predstavili obdobje, v katerem je nastajalo eno izmed najpomembnejših slovenskih alpinističnih dejanj. Govorili so tudi o tedanji alpinistični opremi ter psiholoških predsodkih, ki jih je bilo potrebno premagati pred odhodom v steno. V drugem delu razgovora so se dotaknili tudi medijske (ne)prisotnosti alpinizma in motečih pojavov sedanjega alpinizma. Po mnenju nekaterih sodijo mednje poimenovanje alpinističnih in predvsem športno - plezalnih smeri s tujkami, še vedno s strani PZS nerazčiščeno stališče do vzpona Toma Česna na Lotse in odsotnost kulturne in zgodovinske komisije v okviru PZS. Ob zaključku so si prisotni ogledali še Prezljeve diapozitive z odprave v Paine ter Škarjine z Anapurne, Belak pa je predstavil 1. zimsko ponovitev Čopovega stebra.
Uspeh ekstremnih smučarjev na Hidden Peaku
Dosežka Slovencev - spust z Anapurne in Hidden Peaka - med največjimi letošnjimi dejanji
Kot smo že poročali, se je v soboto iz Pakistana vrnila slovenska himalajska odprava, katere vodja je bil Janez Golob (55 let), člani pa Iztok Tomazin (35 let, tudi namestnik vodje in zdravnik). Marko Čar (25). Simon Čopi (31), Urban Golob (25) in Matic Jošt (24). Čar in Tomazin sta z vrha Hidden Peaka (8068 m) odsmučala v dolino.
Marko Čar je spust opravil na snežni deski, Tomazin pa smučeh. Čar je verjetno drugi na svetu, ki je s snežno desko smučal z osemtisočaka. Prvi tovrstni spust je opravila francoska alpinistka z vrha osemtisočaka Čo Oju. Naša ekstremna smučarja sta spust opravila po tehnično zelo zahtevni Japonski smeri. Ključni mesti sta bili vesina z naklonom 50 stopinj na višini 8000 metrov in pa Japonski koluar med taborom 3 in taborom 2 (naklon do 55 st.).
Za njima sta se poskušala povzpeti na vrh še Čopi ni Jošt. Čopi je dosegel višino 7500, Jošt pa 7000 metrov. Urban Golob si je med pristopnim maršem tako hudo poškodoval gleženj, da ves čas odprave preživel v baznem taboru.
Čeprav podatki o vseh vzponih v letošnji himalajski sezoni še niso znani (v Nepalu traja sezona do konca oktobra), bosta dosežka slovenskih ekstremnih smučarjev (spusta z Anapurne in Hidden Peaka) najverjetneje med največjimi letošnjimi dejanji v najvišjem gorstvu sveta.
Poglejmo še malo statistike. Iztok Tomazin je stal že na treh glavnih vrhovih ter na enem stranskem vrhu osemtisočaka (poleg Hidden Peaka še Daulagiri l.1987, Čo Oju l.1988 ter srednji vrh Šiše Pangme l. 1993), za Čara pa je bil to prvi osemtisočak. Opravila sta prvi spust po Japonski smeri in drugi spust z vrha Hidden Peaka.
Čar, Janez Golob in Tomazin so 10.7. odšli na goro, da bi pospravili tabora 1 in 2. Na enki so se srečali z Čopijem in Joštom, ki sta sestopala po neuspešnem poskusu vzpona na vrh. Tomazin, ki se je čutil še dovolj pri močeh, je načrtoval, da bi še enkrat poskusil z vzponom na vrh, tokrat po novi smeri. Vendar pa so prestregli radijsko sporočilo, da je korejski alpinist pod taborom 1 nenavezan padel v ledeniško razpoko. Naši alpinisti so se takoj vključili v reševalno akcijo. Korejca so srečno prenesli do baze, vendar pa je med reševanjem padel v razpoko še Tomazin. K sreči jo je odnesel brez posledic.
Iz seznama sponzorjev odprave so prejšnji teden pomotoma izpadli Intereuropa. M banka, Tehnounion. PD Tolmin in Celje, D. Glažar, SRC computers, SCT, AO Tržič. Alpina, ŠOU, SCP, Cestno podj. Kranj, Mehanografski center, Constructa, Onda, Plastik, Zav. Triglav, Prometni inšt., Vlamat, EL-LAB, Lavit, Elektro Primorska, Kovinotehna les, Kompas MTS, PD Križe, Gumob, Red bull, bistro Urbanc, Slovenica, Lj. sejem, Kern sistemi, Projekt, SI banka, Alples, Hit, Avtoboom, Rovšček, Gosp. banka Kr., Medis, Drager, Satler in Etol. Materialno so odpravo podprli KOTG, Hooger, Mico, Elan, Etiketa, Asa, Krka, Kovinoplastika, Mlinotest in Kolinska.
(M. P.)
Odlični dosežki naših plezalk
Martina Čufar preplezala našo najtežjo žensko smer - M. Lukančič uspešna v Impulzu (8a/a+) - Kdaj čista desetka?
Martina Čufar, športna plezalka iz Mojstrane, je prejšnji teden v Bohinjski Beli preplezala Love Story (8a+/b). To je najvišje ocenjena smer med smermi, ki so jih preplezale naše plezalke. Vzpon ji je uspel tretji dan. V smeri je bila vsega skupaj petkrat. Od spodaj je vstopila dvakrat in v drugem poskusu ji je uspelo.
IZJEMNO USPEŠNA - Martina Čufar je v enem mesecu preplezala tri smeri spodnje desete težavnostne stopnje. (Foto: Matej Mejovšek)
Teden dni pred uspehom v Love Story je Čufarjeva preplezala tudi Ritem v zraku (8a + oz. X-). Za to smer je porabila le dva dni. Najtežje mesto je sicer preplezala po levi varianti, ki je po mnenju lokalnih plezalcev v Bohinjski Beli lažja od originalne variante, vendar je z vzponom v Love Story prav gotovo dokazala, da je več kot odlična plezalka.
Martina Čufar je v enem mesecu poleg omenjenih dveh smeri preplezala še Žensko za nagrado (8a) in tako v kratkem času opravila kar s tremi smermi, težkimi vsaj 8a.
Tudi druga naša izvrstna plezalka, Metka Lukančič iz Trbovelj, ne počiva. V Kotečniku je preplezala Impulz (8a/a+). S smerjo se je ukvarjala že lani, preden je odšla na ameriško turnejo, letos pa je zanjo porabila 4 dni. Vzpon ji je uspel v prvem poskusu od spodaj. Zanimivo je, da je imela smer pred Lukančičevo le tri moške ponovitve.
Ob dobri formi obeh naših najboljših plezalk si lahko le zaželimo, da bi kateri uspelo preplezati smer z oceno 8b (X).Tako težko smer je do sedaj uspelo preplezati le petim ženskam na svetu.
Aktivni pa so tudi plezalci. Borut Kavzar (AO Trbovlje) je v Kotečniku preplezal novo smer Specialist za življenje (8a+). Smer poteka desno od Guernice. Specialist pa ima tudi že prvo ponovitev. Petnajst minut za Kavzarjem jo je namreč preplezal še Vili Guček.
Andrej Grmovšek je v plezališču Arena pri Gradcu ponovil smer Sandlerkoenig (X- oz. 8a+)
MIHA PETERNEL
Težke smeri v Rušici
Lani jeseni sta Tomaž Jakofčič in Miha Kajzelj preplezala novo smer Čingul maki (najtežji raztežaj VIII+/IX-, en raztežaj VIII, drugo VI- do VII-) v Rušici. Letos pa je smer dočakala že dve ponovitvi.
V začetku junija sta jo preplezala Borut Čampa in Benjamin Ravnik. Skala je bila še zelo mokra, zato je Ravnik prvo težko mesto (VIII) preplezal z rdečim krogom. V najtežjem raztežaju pa je padel dobra dva metra pod robom.
Drugo ponovitev sta v začetku julija opravila Miha Praprotnik in Slavko Rožič. Praprotnik je poskušal preplezati smer na pogled, vendar mu je v najtežjem raztežaju zmanjkalo moči na približno istem mestu, kot je mesec dni prej padel Ravnik.
Ponavljalci so smer ocenili kot dobro in lepo. Prva ponavljalca sta pustila v njej približno 15 klinov, tako da je že kar dobro opremljena. S seboj je treba imeti nekaj klinov in metuljev.
Borut Čampa in Benjamin Ravnik sta junija ponovila Lala salama (VII+ / VI, VII-), ki sodi med težje smeri v Rušici. Ravnik je smer sicer ponovil že pred leti s Petrom Ramušem, vendar pa sta takrat zgrešila srednji del in desno od originala preplezala dva raztežaja variante (VI, VII-), v kateri sta pustila nekaj klinov.
(M. P.)
Odprti projekt v Mišji Peči
Erik Švab je letos spomladi opremljal nove in stare smeri v Mišji Peči. Na novo je opremil zgornji del Chiqouite (8b+) v Mišji Peči. Klini so sedaj nekoliko bližje, kot so bili prej, tako da smer čaka na še kakšno ponovitev. Zadnjo je pred nekaj leti opravil Dorian Šuc. Hkrati je opremil še izstopno varianto iste smeri, ki poteka po previsni plošči z majhnimi oprimki.
Silvo Karo je junija opremil in preplezal novo smer Hugo (7c), ki potega poleg Mozaika. Švab pa je opremil še nadaljevanje te smeri, ki poteka po močno previsnem razu desno od Mozaika. Obe varianti je opremljevalec proglasil za odprta projekta. Tistega, ki jih bo prvi preplezal, pa vabi na sok.
(M. P.)
Novice iz Kleka
Slovenski plezalci so včasih kar dosti obiskovali južno steno Kleka nad Ogulinom na Hrvaškem. Sedaj pa so v njej aktivni predvsem hrvaški plezalci. Darko Dular in Dalibor Vlatkovič sta preplezala dve novi smeri, Roga (VIII-, A2, 100) in Regoč (VIII). Opravila sta tudi prvo prosto ponovitev smeri Vsi Sveti (VIII-), ki jo je prvi preplezal Franček Knez. Boris Čujič je še sporočil, da so v Podkleku uredili stojišča v najtežjih Knezovih smereh. Kladiva in klinov sedaj v te smeri ni več treba jemati, prav pa pride nekaj metuljev.
(M. P.)
Na ptičji strani Alp
Kot dolgoletnim, vsestranskim plezalcem v osapskih stenah se nam ob predlogih za zapiranje plezališč porajajo dvomi o upravičenosti teh zahtev tako s plezalne kot naravovarstvene plati. Opozoriti želimo na naslednje:
1. Glede na to, da se je plezanje v Ospu v zadnjem času zelo razmahnilo, se strinjamo, da je potrebno zaščititi naravo in ohraniti ptice. Vendar problema ptic ne bosta rešili dve za plezanje zaprti steni, saj je nedotaknjenih področij naokrog še več kot dovolj. Prav tako se živali prilagodijo na življenje v bližini ljudi in dovolj bi bilo zapreti smeri, ki potekajo v bližini gnezdišč. Dejstvo je, da je problem izumiranja ptic kompleksnejši in povezan predvsem z vedno bolj zastrupljenim okoljem (zrak, hrana). Dragi ornitologi, razmislite o tem, in začnite reševati probleme globalno!
2. Plezališče Babna, ki se je, resnici na ljubo po zaslugi italijanskih plezalcev, razvilo v zelo priljubljeno, dobro opremljeno in vsem kategorijam plezalcev primerno področje, ima neprimerno manj ptic kot Mišja Peč, ki naj bi ostala celo leto neomejeno odprta za plezanje. Nikakor nismo za kakršnokoli neargumentirano zapiranje Mišje Peči, ne strinjamo pa se, da se pod krinko varstva ptic sklepajo kompromisi na osnovi interesov posameznikov.
Plezanje v Ospu je tu in zdaj, in če smo dovolili, da se je razvilo, ga ne moremo kar tako prepovedati. Lahko pa njegove posledice omilimo s pametnimi, za vse strani sprejemljivimi ukrepi.
Zato predlagamo, da se še enkrat preuči naseljenost ptic po posameznih plezališčih in določi področja (dele sten, posamezne smeri), ki bi jih bilo potrebno v času gnezdenja zapreti. Prav tako bi bilo treba točno določiti, v katerih stenah je dovoljeno opremljati nove smer saj predvidevamo, da bo šel razvoj naprej, sten pa je v bližnji okolic še dovolj.
Ob tem se sprašujemo, kje je tu organizacija (KA, KŠP), ki bi vsej logiki morala zastopati interese plezalcev.
Druge probleme, povezane s plezanjem (divje kampiranje, parkiranje itd.), pa bi vaščani z malce medsebojnega sodelovanja že zdavnaj lahko rešili in spremenili v svojo korist. Saj vendar povsod piše, da smo turistična dežela.
Za ohranitev naravi in ljudem prijaznega okolja: Betka Galičič, Franc Balon, Simona Miklavčič, Matjaž Žagar, Milena Šifrar in Franc Langerholc.
ALPINISTIČNE NOVICE
Pavle Kozjek odhaja v Peru
Pavle Kozjek (AO Lj. - Matica) bo jutri, 1. 8. odpotoval v Kordiljero Bianco v perujskih Andih. Sezono v tej gorski skupini bo lovil za rep, vendar se mu je šele sedaj pozdravila huda poškodba rame. Njegov glavni cilj je solo ponovitev smeri Barard - Defrivieres v Huascaranu Norte (6655 m). Stena je visoka 1500 metrov, v njej pa se menjavata skala in led. Ključno mesto smeri je skalna bariera na višini 6300 metrov. Težave v njej so ocenjene V+, A2.
Ogledati si namerava tudi severno steno Chopicalquija (6345 m). Stena je podobna zloglasnemu Eigerju in menda še ni preplezana, zato bi bila zanimiv cilj ene izmed prihodnjih odprav. Potovanje in plezanje v Peruju so mu poleg matičnega odseka omogočili še PZVA, Zavod RS za statistiko in trgovina Anapurna.
(M. P.)
Novice iz Kamniških
Dare Božič in Marjan Malus sta 8. julija preplezala Peklensko pomarančo (VI, A3/IV - V, 370 m, 13 ur) v Rzeniku.
Suzana Gorjup in Viktor Relja sta splezala dve novi smeri. V zahodni steni Križa sta potegnila Salamaro (VI, A2 / III-IV, 400 m). S tehniko sta si morala pomagati pri prehodu čez streho v zgornjem delu stene. V severni steni Cjajnika v grebenu Košute pa sta preplezala krušljivo smer Achtung Baby (V / IV, 300 m).
Alenka Jerala in Janja Merlak sta ponovili smer Geršak - Grčar (VI/V) v Vežici.
(M. P.)
Prosta ponovitev Plastrona
Jernej Bevk in Jure Dežman (oba AO Lj.-Matica) sta 8. 7. opravila prvo prosto ponovitev Plastrona v Šitah. To je bila šele 4. ponovitev smeri, ki jo je prvi preplezal Slavko Svetičič. Najtežji je bil prvi raztežaj, ki sta ga ocenila VII. Drugo tehnično mesto je bilo v 6. raztežaju. Bevk ga je kot prvi splezal prosto (VII-), Dežman pa si je za njim pomagal s klini. Do stika z Belač - Zupanovo smerjo sta plezala 12 ur, nato pa po njej izstopila iz stene. Tako sta se ognila zgornjemu delu Plastrona, vendar pa tam težave ne presežejo pete stopnje. Varovanje sta nameščala sproti.
(M. P.)
Solo prvenstvena v Mangartu
Filip Bence je 21. 7. v steni glavnega vrha Mangarta preplezal novo smer Žlehtnobca (V-VI, 1000 m). Skala je po njegovih besedah kar v redu, vendar je bila še precej mokra. V smeri, ki poteka po lepih gladkih ploščah, je pustil 6 klinov.
(M. P.)
RHM '95 v La Berardu v Franciji
27. mednarodno srečanje alpinistk in plezalk Rendez - vous de haute montagne, ki je lani bilo v Bohinju, bo letos od 20. do 26. avgusta v vasici Le Berarde v francoski Daufineji. Naselje je v osrčju osianškega masiva v nacionalnem parku Ecrins, približno 80 km od Grenobla.
Le Berard je obdan z vrhovi La Meije, Les Ecrins, Ailefroide in Les Bans, v njihovih granitnih stenah pa je veliko dobro opremljenih smeri. Organizatorji bodo poskrbeli za udobna prenočišča (cca. 40 FF na noč). Vse dodatne informacije o srečanju lahko dobite pri Ines Božič - Skok, tel. (064) 623 -106.
(M. P.)
Severna triglavska stena
Andrej Grmovšek je z Andrejem Sotelškom prosto ponovil Bergantovo smer z originalnim izstopom. Po stiku s Skalaško sta po njej nadaljevala vse do roba stene.
Pavle Kozjek in Andrej Pečjak sta ponovila Knezovo smer Bela past (V-VI, 3.30 h), ki poteka po ploščah desno od Wissiakove smeri.
Čopov steber so ponovili Monika Kambič in Robi Poličnik ter brata Benjamin in Joža Ravnik.
(M. P)
Novički iz Tamarja
Aschenbrennerja v Travniku sta preplezala Monika Kambič in Marjan Malus. Benjamin Ravnik je v dveh urah in pol sam ponovil Zajedo Šit.
(M. P.)
Klasične smeri v Julijcih
Monika Kambič in Robi Poličnik sta sta 13. julija ponovila Aschenbrennerja v Travniku, dva dni kasneje pa je Kambičeva z Marjanom Malusom splezala še Čopov steber v Triglavu.
Jasna Bratanič je s Stanko Jelenc preplezala DKV, z Miro Zorič pa Viktorijo. Obe smeri potekata v Velikem Draškem vrhu. (M. P.)
Zahodna stena Doma
Dom (4545 m) je najvišja gora, ki v celoti leži v Švici. Z njega sta 13. 7. smučala Borut Črnivec in Andrej Petrovčič. Prvi je smučal z vrha čez zahodno steno (V, 600 m,45 - 51 st.) drugi pa se je spustil po normalnem dostopu (III, 800 m, 35 - 42 st.). Smučala sta do višine 2900 metrov. V zahodni steni je 5 cm debela plast snega na vodnem ledu omogočala zanesljivo smučanje, na normalki pa so bile razmere za smučanje idealne.
(M. P.)
Stene nad Krmo
Jasna Bratanič je s Stanko Jelenc preplezala DKV, z Miro Zorič pa Viktorijo. Obe smeri potekata v Velikem Draškem vrhu. Benjamin Ravnik in Mitja Ravnikar sta preplezala Levi raz (V-VI, 500 m) v Velikem Draškem vrhu.
(M. P.)
Mansarda v Planji
Borut Čampa in Benjamin Ravnik sta v petih urah preplezala Mansardo v Planji. Ker so težave v zgornjem delu presegale šesto stopnjo, v skali pa sta vseeno našla veliko klinov, sumita da sta zgornji del stene preplezala po Spominski Metoda Grošlja (VII+)
(M. P.)
Preplezal Everest, padel z zidu
Italijanski alpinist Reinhold Messner, prvi človek, ki se je povzpel na vrh Mt. Everesta brez kisika, je moral poiskati pomoč v eni od bolzanskih bolnišnic, potem ko je padel z lastnega zidu. Petdesetletni Messner, prvi človek, ki je osvojil vse osemtisočake, si je zlomil eno od kosti v peti - spodrsnilo mu je, ko je plezal po obzidju svojega dvorca v gorah severovzhodne Italije. Messnerjev brat Hubert, ki je bil tudi zraven pri mnogih drznih podvigih slovitega alpinista in pustolovca, je ogorčeno zanikal govorice, ki jih je sprožil italijanski tisk, namreč, da je Messner poskušal priplezati nazaj v gradič potem, ko se je zaklenil ven.