Gorenjski glas – Maja Bertoncelj: Predstavljamo tekmovalno turno smučanje
Gorenjski glas, torek, 27. februarja 2007
športni glas
S "psi" pozimi v gore na smučeh
Predstavljamo tekmovalno turno smučanje, katerega središče je zagotovo Jezersko.
Turno smučanje je šport, s katerim se ukvarja vedno več ljudi. Pravijo, da je tisto, kar vleče, neokrnjena narava, smuka po celem snegu, adrenalin,... Da je adrenalina še več, se je razvilo tekmovalno turno smučanje, ki združuje elemente planinstva, turnega smučanja, teka na smučeh in alpskega smučanja. Tekmovanja potekajo v gorah in zahtevajo od tekmovalcev smučarsko znanje, gorniške izkušnje in odlično telesno pripravljenost. Tekmovalci se po skupinskem startu podajo na nekaj kilometrsko označeno progo, ki vključuje tako vzpone kot tudi spuste. Pred vzponom tekmovalci dajo na smuči kože za vzpenjanje, bolj poznane pod imenom "psi". Tekmovalno turno smučanje ima pri nas že tradicijo. Zadnja leta je najbolj odmevno turnosmučarsko tekmovanje na Jezerskem - Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča. Nasploh velja Jezersko za nekakšno središče tekmovalnega turnega smučanja. "Jezersko ima okrog 700 prebivalcev, s turnim smučanjem se jih zagotovo ukvarja več kot 50, od tega jih 20 skoraj vedno starta na tekmah," pravi Drejc Karničar, predsednik GRS Jezersko. Povprašamo ga za prvo tekmovanje v tem športu pri nas: "Za začetek štejemo Triglavski smuk iz Kredarice v 30. letih prejšnjega stoletja. Takrat so smuči na Kredarico še nesli, v dolino pa smučali drugi dan. Tekmovalno turno smučanje smo Slovenci zelo intenzivno začeli spoznavati v 80-tih letih in takrat smo začeli hoditi v tujino, z Jezerskega predvsem v Italijo, Štajerci bolj na Češko in Slovaško. V 90-tih letih so se tekmovanja po enakih pravilih začela tudi pri nas. Tekmovalno turno smučanje je ena od najresnejših kandidatk, da postane olimpijska disciplina." V Sloveniji je bila pri PZS ustanovljena Komisija za tekmovalno turno smučanje. V letošnjem koledarju je pet tekem (Krvavec, Jezersko, Pokljuka, Tržič, Okrešelj) in na vsaki povprečno nastopi okrog petdeset tekmovalcev, najpogostejša priimka pa sta zagotovo Karničar in Šenk.
Tomaž Soklič, lanski zmagovalec slovenskega pokala v tekmovalnem turnem smučanju, se je s tem športom srečal v vojski pred petnajstimi leti. Po rodu je Tržičan, živi pa na Šenturški Gori pod Krvavcem, tako da ima terene za trening praktično za hišo. "Treniram redno, povečini kar ponoči. Je drugače, malce se psihično spočiješ, poleg tega so tudi proge lepo poteptane." Zanimalo nas je, kakšno opremo ima: "Zelo slabo, saj je od pol do enega kilograma težja, kot jo imajo nekateri tekmeci. Turne smuči imam težke en kilogram. Najlažje so 780-gramske. Vezi tehtajo 600 gramov, dobiti se da še enkrat lažje. Pomembni so tudi čevlji, manj pa palice. Jaz imam klasične za tek na smučeh. Čelada je zelo priporočljiva, na glavi jo imam tudi, če grem na smučišče. Vedno imam s seboj tudi prvo pomoč. Vrhunsko opremo dobiš za dva tisoč evrov, za svojo sem dal tisoč evrov."
Maja Bertoncelj