Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 10.04.1995

Delo, Šport: ... Še nove smeri naših smučarjev

Slovenski ekstremni smučarji uresničujejo svoje želje - Prvenstvena spusta v ostenju Begunjščice - Mlinček

EKSTREMNO SMUČANJE - Iztok Tomazin med spustom po Jancovi smeri v Begunjščici (foto: Urban Golob)

Po obilnih snežnih padavinah v drugi polovici zime so ekstremni smučarji začeli uresničevati svoje načrte. 25. marca sta Urban Golob in Iztok Tomazin opravila dva prvenstvena spusta v severnem ostenju Begunjščice. Najprej sta presmučala Jancovo smer (poletna ocena V- / II -10, pozimi pa V-/ 40 - 70 st.), ki sodi med priljubljene plezalne vzpone v Begunjščici. Vstopnemu raztežaju (gledano od spodaj), ki je bil pretežno kopen, sta se ognila po strmih vesinah in mestoma poledeneli rampi levo od originalne smeri (spet gledano od spodaj). Najtežji je bil skok sredi smeri, kjer sta 25 metrov smučala ob vrvi (naklonina do 65 stopinj, širina žleba do meter in pol). Razmere so bile slabe. V srednjem delu je bil sneg skorjast in pomrznjen, v spodnjem pa že zelo južen. Smučarska ocena smeri je V+,S6/S3-S5+, 580 m.
Še istega dne popoldne sta preplezala Večerno smer (poletna ocena III /I-II), ki poteka v steni desno od Begunjskega plazu in nato opravila po njej še prvi smučarski spust. Začela sta pod skalno stopnjo pet metrov pod robom stene. Za precej izpostavljeno smer so značilni zanimivi prehodi med strmimi stopnjami. Sneg je bil skorjast, na nekaterih mestih pa ga je tudi primanjkovalo. Smučarska ocena smeri je VI-,S6/S4-S5, 250 m.
Filip Bence se je 5. aprila s smučmi spustil po centralnem delu Žrela v Storžiču, levo od zavarovane poti čez Žrelo. Med spustom je naletel na tri težke in zoprne skoke, ki jih je presmučal z varovanjem. Ker je ta spust opravil prvi, predlaga zanj ime Mlinček (V+,S6).

M. P.

ALPINISTIČNE NOVICE

Predavanje o Patagoniji
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bosta Marko Prezelj in Andrej Štremfelj v torek 18. t.m. ob 19, uri z diapozitivi predstavila njuno alpinistično avanturo v Patagoniji. V predavanju, katerega naslov je Patagonija - Rojen pod radovedno zvezdo, bosta govorila o njuni odpravi v čilensko Patagonijo, na kateri sta preplezala prvenstveno smer na Severni stolp skupine Paine. Če bo za predavanje dovolj zanimanja, ga bosta ponovila še ob 21. uri.

(M. P.)

Otvoritev čitalnice
Otvoritev čitalnice alpinističnih revij bo v sredo, 12. t.m., ob 17. uri v sejni sobi PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana. Čitalnica bo v prihodnje odprta vsako sredo od 17. do 18. ure. Revij si ne bo mogoče izposojati, omogočeno pa bo kopiranje po končanem obratovanju čitalnice. Cena kopije (A4) bo 15 SIT. Finančna sredstva zbrana na ta način bodo namenjena kritju stroškov kopiranja in vezave revij po letnikih.

(M. P.)

Spusti v Begunjščici
Urban Golob in Iztok Tomazin sta 18. marca presmučala Ostržkovo smer (1. ponovitev, V-, S6 / S3 - S5, 440 m) v severnem ostenju Begunjščice. To smer je prvi presmučal prav Tomazin, in sicer 1984. Tedaj je imel boljše snežne razmere kot tokrat, ko sta morala zaradi pomanjkanja snega tri metre preplezati.
26. marca sta spet smučala v Begunjščici, vendar sta se zaradi močne odjuge zadovoljila s skromnejšimi cilji. Najprej sta presmučala grapo Y (IV-), nato pa še Osrednjo grapo (III+). Slednjo je Tomazin presmučal dvakrat.

(M. P)

Krn in Škrbinska plošča
Osrednjo grapo (IV-) v severni steni Krna so v slabih razmerah presmučali Marko Berginc, Marko Čar, Simon Čopi in Marko Mežnar. Prvo ponovitev smučarskega spusta po levem delu Škrbinske plošče sta opravila Simon Čopi in Miranda Ortar.

(M. P.)

Grape v Vrtači
Urban Golob je še pred obilnejšimi snežnimi padavinami presmučal Osrednjo grapo (IV-) in Desno grapo (IV, mesto S6) v Vrtači. V Desni grapi je moral zaradi pomanjkanja snega dva metra preplezati. 2. 4. je Bojan Turšič z Big Foot smučmi odsmučal Južno grapo (III-).

(M. P.)

Velikonočna Paklenica
Iz pisarne Hrvatskog planinarskog saveza so nas obvestili, da prejemajo iz Slovenije številna vprašanja v zvezi z velikonočnim plezanjem v Veliki Paklenici, zato ponavljamo: Posebno dovoljenje za bivanje in plezanje v kanjonu velja vse dni od 12. t. m. zjutraj do 18. t. m. zvečer. V tem času bo odprt in oskrbovan tudi avtokamp. Plezati bo mogoče v vseh tamkajšnjih stenah in stenicah.

(F. S.)

Bili so na Kilimandžaru
Sagmajster, ki je vodil skupino 19 slovenskih planincev na Kilimandžaro, je sporočil, da se jih je od 12, kolikor se jih je podalo na goro, pet povzpelo na najvišji vrh Uhuru, sedem pa na Gilmans Point. Zanimivo je, da so si za aklimatizacijo izbrali sosednji Mt. Meru in da so pred zaključnim vzponom dvakrat prespali v koči Honrombo.

(F. S.)

Stare sablje
Norman Vaughan, 88 let, je bil leta 1928 -1930 na odpravi admirala Richarda Byrda vodnik pasje vprege na Antarktiki. Vodja odprave je bil takrat tako zadovoljen z Vaughnom, da je neko goro na Antarktiki imenoval po njem. Sedaj pa se je Vaughan odločil, da se na goro, ki nosi njegovo ime, sam tudi povzpne.
Pravzaprav je to poskušal že pred dvema letoma in poskus se je končal skoraj tragično: ladja, ki je odpravi pripeljala motorne sani, je le-te izkrcala 250 milj stran od odprave. Letalo, ki je peljalo hrano, opremo in pse, je strmoglavilo, tako da so organizirali reševanje posadke; zaradi močnega vetra pa je odprava obtičala na obali kar tri tedne. Za letošnji načrt sta se mu pridružila še njegova žena, nič kaj dosti mlajši Vern Tejas in ekipa National Geographic Television.
V primerjavi z Japoncem Ichijirom Arayo pa je Vaughn še pravi mladenič. Araya se je namreč lanskega poletja pri 100 letih povzpel na goro Fuji-san (3776m). Pri tridnevnem vzponu ga je spremljal njegov 73 letni sin. Stoletnik je zdaj starostni rekorder pri vzponih na Fuji, saj je prehitel rojaka Igarashija, ki je na vrhu najvišje japonske gore stal pri svojih 99 letih.
Tudi legendarni Chris Bonington pri 59 letih nikakor ne miruje: njegovi načrti pa kažejo, da tega po vsej verjetnosti tudi še nekaj časa ne bo počel. Lani je raziskoval Kinnaur-Himalajo, ki leži v severni Indiji. To je bila po letu 1933 tudi prva »neindijska« odprava v tem delu gorstva, hkrati pa so se povzpeli tudi na 6553 metrov visoki Rangrik Rang. Za naslednje leto načrtuje Bonington vzpon na Dragnang Ri, nekaj manj kot 7000 metrov visoko goro v Nepalu. »Potem pa bi rad dokončal seznam najvišjih vrhov na vseh kontinentih«, je še dodal.

URBAN GOLOB

Baffinov otok
Baffinov otok, ki leži med Grenlandijo in Kanado, je v zadnjem času močno pritegnil pozornost alpinistov. Na njem je namreč zelo veliko visokih in težkih granitnih sten, najdejo pa se tudi še nepreplezane 1000 metrske stene. Nekatere med njimi sodijo med najvišje vertikale na svetu. Steber polarnega sonca, ki se dviga naravnost iz morja 1500 metrov visoko in je v celoti previsen, pa je morda prav najvišja vertikala na svetu. Vreme je dosti boljše kot v Patagoniji in malo slabše kot v Alpah.
Lani je bilo na otoku kar nekaj alpinističnih odprav. Največ so po kazali štirje Britanci Simon Yates, Keith Jones, Noel Craine in Paul Pritchard ter Američan Steve Quinian, ki so preplezali novo smer v zahodni steni Asgarda. Na začetku sezone so z vso opremo 13 dni hodili do stene, potem pa ugotovili, da je še preveč zasnežena. Vrnili so se in nakupili dodatno hrano. Yatesu in Jonesu je potem zmanjkalo časa in sta se morala vrniti domov, pridružil pa se jim je Katalonec Jordi Tosas. Vrnili so se pod steno, ki se je med tem otresla snega in v njej začeli napenjati fiksne vrvi. Na polovici stene so obesili viseče postelje ter nad njimi napeli še 200 metrov vrvi. Zadnjih 300 metrov so vsi skupaj preplezali 10. julija.
V 1000 metrov visoki steni so zavrtali le tri svedrovce za napredovanje in devet na stojiščih. Imenovali so jo Hyperborea. Skice smeri sploh niso narisali, to pa zato, da bi lahko tudi ponavljalci doživeli avanturo, kakršna je bila dana prvim plezalcem.

(M. P.)

Iwa To Yuki zadnjič izšel
V zadnji (aprilski, s številko 169) številki svetovno znane japonske alpinistične revije Iwa To Yuki je na koncu, pod povzetki v angleškem jeziku, sporočilo »Tujim sodelavcem«; To je nepreklicno zadnja izdaja. Tujim dopisnikom se zahvaljujemo in jih prosimo, da pošiljajo svoje prispevke poslej na isti naslov, toda za Mountaneering Annual.
Revija, ki so jo tiskali na kvalitetnem papirju, v velikosti 18 cm x 26 cm in obsegom 120-150 strani, z barvnim ovitkom in prav takimi (res odličnimi) vloženimi stranmi, tistim, ki ne znajo japonsko, res ni nudila veliko branja, toda s povzetki v angleščini je bila odličen, predvsem pa ažuren informator. V njej je bilo vedno obilo tehničnih fotografij (z vriši smeri), grebenskih skic, raznih tabel, portretov, reprodukcij naslovnic novih alpinističnih edicij ... Za tiste, ki poročamo o alpinističnem dogajanju, eden najbogatejših revijalnih virov informacij. Za nas je bila revija Iwa To Yuki še posebej pomembna, saj je njihovo uredništvo slovenski alpinizem izjemno upoštevalo (bolj kot pri večini tovrstnih revij po svetu) in ga temu primerno promoviralo. Sproti so objavljali vsa poročila o naših odpravah in izbranih vzponih na tujem, redno tudi z grafičnimi prikazi. V letnem almanahu je bilo potem vse to še ponovljeno in kadar je bilo le mogoče (če smo jim dostavili) še izpopolnjeno.

FRANCI SAVENC

Mladi plezalci uspešni na Slovaškem
KRANJ - Na letošnji prvi mednarodni mladinski tekmi v športnem plezanju, v Zlatih Moravcih na Slovaškem, je nastopilo 150 tekmovalcev iz Slovaške, Češke in Slovenije, in sicer v 8 starostnih kategorijah. Našo ekipo je sestavljalo 19 plezalcev in v finalni del tekmovanja se jih je udeležilo kar 17, na koncu pa jih je 11 stalo na zmagovalnih stopničkah. Tako so osvojili 4 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste kolajne. Našo ekipo so podprli Jan-Son rent a car Trzin, Šport in rekreacija Šk. Loka in Mojster Janez d.o.o. Ljubljana.
Rezultati - skupina A (letnik 84 In mlajši) - dekleta: 1. Karolina Voriškova (ČR), 2. Natalija Gros (Slo), 3. Petra Melicharova (ČR); fantje: 1. Petr Solansky, 2. Eduard Halamka (oba ČR), 3. Nejc Česen (Slo): skupina B (82, 83) - dekleta: 1. Sarka Obadalova, 2. Martina Kadlecova (obe ČR) 3. Nastja Guzzi, 7. Špela Žula (obe Slo); fantje: 1. Blaž Rant, 2. Aleš Česen (oba Slo), 3. Slava Hrkal (ČR); skupina C (80, 81) -dekleta: 1. Špela Šeliga, 2. Urša Šeliga (obe Slo), 3. Libuša Suharova (SLK), 5. Eva Tušar, 6. Blaža Klemenčič (obe Slo); fantje: 1. Boštjan Potočnik, 2. Erih Obrez (oba Slo), 3. Jiri Pribil (ČR), 5. Marko Zadravec, 7. Uroš Grilc (oba Slo); skupina D (78, 79) - dekleta: 1. Maja Šuštar (Slo), 2. Veronika Hunkova (ČR), 3. Lenča Gradišar, 4. Rebeka Poček (obe Slo); fantje: 1. Miloš Chaloupka (ČR), 2. Juraj Repčik, 3. Michal Viskup (oba SLK), 8. Aleš Strojan, 9. Jaka Prijatelj (oba Slo).

(T. Č.)

Naravne znamenitosti na kamniškem območju
Bojan Pollak, alpinist, gorski reševalec, vzgojitelj in pisec, je kot poznavalec »Kamniških«, za razpravo v občinski skupščini pripravil spisek nekaterih naravnih posebnosti na njihovem območju. Tega je videl Marijan Stele, ki je prav tedaj prevzemal resor za turizem in prišlo je do publiciranja. Potem so na konferenci za novinarje konec 1993 že kar napovedali opise teh znamenitosti. In tako mu ni preostalo drugega, kot da je začel resneje zbirati podatke, načrtno obiskovati te znamenitosti, jih fotografirati ... Lani jeseni pa so ga postavili pred dejstvo: izdati vodnik, ki ne bo vseboval vseh 52 opisov ali počakati. Odločil se je po reku »Bolje vrabec v roki, kakor golob na streh.«
Sedaj imamo pred seboj nov zanimiv vodnik s polnim imenom »Naravne znamenitosti Kamniško-savinjskih Alp na kamniškem območju«, ki je izšel v založbi Občine Kamnik. Platnice so sicer res nekoliko neugledne in listi - za vodnik morda malo nenavadno - povezani s spiralo, vse drugo pa je na mestu. Kot sem že omenil, ni opisanih vseh 52 znamenitosti, kolikor jih je na seznamu in je narisanih na posebnem zemljevidu, sedem jih manjka, toda to pomena dela bistveno ne krni. (Bomo vsaj lahko »zahtevali« dodatek in morda še kako razširitev, saj je za take prikaze nad Kamniško Bistrico še marsikaj zanimivega.) Opisi so enotni, podana je zahtevnost dostopa, čas hoje, najprimernejše obdobje ... pa tudi leto opisa, da se bo vedelo, če bo narava kaj spremenila. Barvni posnetki so reproducirani med tekstom, slikice niso ravno velike, toda dovolj jasne. Taki so tudi izrezi kart. Ne manjka tudi seznam uporabljene literature. V uvodnem delu pa so izčrpna splošna navodila.
Na prvo mesto je Polak uvrstil Babe, značilne skalne roglje na Kamniškem sedlu. Čeprav so nam »stalno« na očeh, dobro znane, bi celo lahko rekli, boste o njih izvedeli marsikaj novega. Potem je na vrsti Gamsov skret ... vodnik pa zaključuje opis Žagane peči. Seveda niso vse znamenitosti tako znane, kot naštete! Predstavljena je npr. tudi Jama Saše Kamenjeva v steni Vršičev, do koder bo za večino potreben vodnik, pa Korošaški slapovi, Krvava lokev, Most v Lučkem Dedcu, Vodotočno jezero ... Kar precej dela bo imela večina, če bo hotela spoznati vse tiste, ki jih še niso spoznali.

FRANCI SAVENC

Francozi najbolje, Aljoša Grom pa 28.
FRANKFURT - Prva tekma letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju je bila ta konec tedna v Frankfurtu. Moški so končali finale že v soboto zvečer. Premočni so bili Francozi, saj so osvojili prvih pet mest. Zmagal je Francois Petit (lanski zmagovalec kranjskega Mastra), drugi je bil Francois Legrand, tretji pa Arnaud Petit. Sledila sta Jean Baptiste Tribout in Francois Lombard, zmagovalec lanskega svetovnega pokala. Med našimi je bil najboljši na 28. mestu Aljoša Grom, drugi pa so bili: 34. Matej Mejovšek, 47. Vili Guček, 73. Franci Jensterle in 75. Stanko Židan. Ko to poročamo, ženski finale še ni končan. Imamo pa včerajšnje informacije, da se je naša Martina Čufar uvrstila v polfinale med 16 najboljših, medtem ko je Metka Lukančič končala tekmovanje na 28. mestu.

(T. Č.)


Plezalci uspešni na Slovaškem
Slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju je nastopila na mednarodnem prvenstvu Slovaške v Zlatih Moravcih. Pod vodstvom selektorja Toma Česna, ki sta mu pomagala Igor Kalan in Rudi Lončarič, je nastopilo 19 slovenskih plezalcev, ki so osvojili kar štiri prva mesta, štirikrat so bili drugi in trikrat tretji, Slovenija pa je zmagala tudi ekipno.
Čeprav konkurenca zaradi odsotnosti nekaterih držav ni bila posebno močna, pa je bila tekma dober trening za evropsko in svetovno prvenstvo. Prva mesta so osvojili Blaž Rant, Boštjan Potočnik, Špela Šeliga in Maja Šuštar, v drugi so bili Erih Obrez, Aleš Česen, Natalija Gros in Urša Šeliga, tretji pa Nasta Guzzi, Lenča Gradišar in Nejc Česen.

(rl) ( Večer, 11.4.95)

  10.04.1995


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti