Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 25.02.1980

Delo, Šport: ... Poljaki prvi pozimi na Mount Everestu!

Dva alpinista sta dosegla vrh 17. t. m. - Zdaj hočejo pomladi preplezati kot prvi še Južno rebro očaka - Večinoma isti alpinisti
Poljaki so znani kot načrtni alpinisti, ki načrtno rešujejo naj večje probleme. Toda tega, da bodo dobili dovoljenje za poskus vzpona na Mont Everest v zimski sezoni in da jim bo to še uspelo le ob prvem poskusu, najbrž ni verjelo mnogo ljudi.
Po prvem zimskem pristopu na Nošak (7491 m), najvišji vrh afganistanskega Hindukuša, so leta1974 poskušali priti na Lhotse (8501 m). Toda niso dobili pravega dovoljenja za rimsko sezono in v hudem mrazu so se morali obrniti na višini 8300 m. In ni naključje, da je vodstvo letošnje odprave prevzel ravno Andrzej Zawada (51), ki je v obeh prejšnjih primerih prišel najvišje. Presenetil pa je tudi že s številnimi ekstremnimi plezalnimi vzponi v Hindukušu ter Alpah.
Kakšne so bile razmere tokrat pod Everestom, vsaj delno ilustrirajo tri poročila, ki so ju po radijski zvezi (relejni operater je bil v Kathmanduju) prejeli v Varšavi 27. januarja. Napredovanje je spet ustavljeno. Burja že tri dni piha z 100 km/h. V bazi imamo -16 ° C, v taboru II, -31° C, v »štirici« (7850 m) pa je termometer sploh odpovedal. V njem je ostal blokiran vodja odprave z enim od tovarišev, 1. februar: Po šestih dneh silne burje se je vreme zboljšalo. V bazi smo sicer namerili še vedno -16 ° C, v »dvojki« pa -29 ° C. Žal pa je burja ponovno povsem porušila tabor I in III, za T IV pa še ne vemo. 4. februarja: Še vedno piha s hitrostjo 150 km/h. Tabor III je ponovno uničen in vsi alpinisti so se morali zateči v bazni tabor.
In kljub vsemu so svetovne agencije pred dnevi poročale - Krysztof Wíelicki (30) in Leszek Ciehy (19), člana poljske odprave, sta prva, ki sta se povzpela (17. t. m. ) na vrh Everesta v zimski sezoni.
Poljake pa na Everestu čaka še en trd oreh. Že letos pomladi bodo skušali kot prvi preplezati Južno rebro. In jedro odprave bodo kar isti alpinisti.

F.S.

»Sfinga« bo pritegnila bralce
Romanizirano avtobiografska pripoved alpinista Anteja Mahkote

Po številu knjižnih del s planinske tematike, ki se izšle zadnje lete, bi nepoučeni morda lahko sledili, da je naše tržišče že nasičeno. Vendar kaže, da ni. Skoraj vse knjige grede dobro v predajo. Nekatere se postale celo uspešnice ter menda celo že pošle. Menda bo ena takih tudi »Sfinga« Anteja Mahkote s podnaslovom »Zadnja skrivnost Triglavske stene«.
Avtorja poznamo in ga kot alpinista in novinarja ni potrebno predstavljati. Ko boste brali njegove dele, boste videli, da vam je tudi vsebina nekam znana. Seveda, saj je pravzaprav del naše povojne alpinistične zgodovine. To je - kot pravi avtor v uvodu - romanizirana dokumentacija. Da je kak dogodek časovne premaknjen in povezan z drugim, pa najbrž ne bo nikogar prehudo motilo. Pripombo bi bile mogoče dati le na tehnično opremo. Res škoda, da so reprodukcije barvnih fotografij tako miniaturne.
Sfinga« je izšla pri Cankarjevi založbi in je v knjigarnah že naprodaj. Cena je 390 din, obseg 490 strani, naklada pa je tokrat le 5000 izvodov.

FRANCI SAVENC

Visokogorski izlet na Punto Gnifetti
0d 17.4, dO 20. 4,1980 prireja PD Matica Ljubljana visokogorski izlet za planince in turne smučarje na Punte Gnifetti - 4554 m in Zumsteinspitze – 4563 m. Vrhova ležita v neposredni bližini Monte Rose in spust s smučmi z vrha Punte Gnifetti sodi med najlepše turno-smučarske ture v Alpah.
Vse informacije in programi na PD Matica, Miklošičeva 17, tel. 312-645.

Planinski vestnik 2 - 85-letnica izhajanja
V enciklopediji športa sem pred dnevi prebral, da je 8. februarja 1895 izšla prva številka Planinskega vestnika. Petinosemdesetletnica glasila Planinske zveze Slovenije je šla mimo nas, na da bi jo posebej poslavljali. In prav je tako! Tudi planinci dajejo v teh stabilizacijskih časih, tako kot mnogokrat doslej, zgled z delavnostjo. Planinski vestnik pa s svojo drugo letošnjo številko v svojem osemdesetem letniku ostaja tak in na ravni, kot smo ga vajeni desetletja.
V uvodniku se dr. Miha Potočnik spominja Edvarda Kardelja kot planinca, tako zvemo še za eno značilno potezo iz Kardeljevega bogatega življenja..
Glavni prispevek številke je z vseh vidikov izčrpno poročilo Jureta Ulčarja o naši odpravi v Pamir, ki ga doživeto dopolnjuje zapis člana odprave o enem od dosežkov na odpravi, vzponu na doslej še »neosvojen« vrh, na 5741 m visoki Pik Jugoslavija.
Slede prispevki iz katerih zvemo za zanimive ali nove smeri in pota (Špik, Kojnik) in za globoka, prav prvinska doživetja, povezana z divjanjem strele v gorah (Na Škrlatico, Ovca in krokarji), katerih opisi sodijo v leposlovje .
Znano je, da je naše planinstvo spodbujalo planinsko kulturo, ki dostojno sodi v naše širše kulturno življenje in ki jo lahko postavimo ob bok planinski kulturi alpskih držav. Iz takega testa sta prispevka o ljudskem pesniku izpod Rogatca, Antonu Mlačniku - Tončku, ki že dolga leta živi v Lučah, in o znanem slovenskem planinskem slikarju Valentinu Hodniku (1896-1933). Žalostno polna je rubrika »ln memoriam«. Prijatelji se spominjajo Marjana Aljaža, Milana Kolarja, Janeza Šešlja, Mirka Goloba in Mirana Smerdela.
Bogatim društvenim novicam sledijo rubrike: varstvo narave (sledi na naj višji gori Evrope), alpinistične novice (O sedmi stopnji) in razgledi po svetu.
V posebnem uvodniku napoveduje novi urednik PV, Marjan Krišelj, da bo Planinski vestnik tudi poslej opravljal vse naloge, ki so se doslej postavljale pred planinske glasilo, postopoma pa bodo sprejemali nove, saj podružabljanje dela v planinstvu terja predvsem dejanja in rezultate. Planinski vestnik bo moral v doglednem času obdelovati tudi pohodništvo, množične pohode, delo meddruštvenih odborov, delovanje PD po regijah ter v organizacijah združenega dela in povezovanje z drugimi republikami. Tudi literarno spodbujanje, predvsem v izpovedno smer, pričevanja o našem boju in osebni spomini na to dobo bo glasilu dobrodošlo gradivo.
Na žalost se je novemu uredniškemu odboru za začetek zapletlo pri obveznem tekstu na notranji strani, ko so objavili starega. V šali: bolj kot spremembe pri imenih se jim bo otepala sprememba naročnine, ki je pomotoma izpadla.

STANE UREK

ALPINISTIČNE NOVICE

1. ZP smeri Jeglič- Ščetinin
V noči med 12. in 13. t. m, so brata Podgornik, Tamara Likar in Milan Velikonja preplezali grapo med Krnom in Kruščico, 40-50 stopinj, 600 m, 4 ure.V spodnjem delu so naleteli na led, zgoraj pa na skorjast sneg. Zjutraj so sestopili po razu (II= III, 700 m , 3 ure) Kruščice.
V soboto 16 t m. je Likarjeva z Lozejem in Gašparišem plezala Raz Stadorja (skupina Kanina), naslednji dan pa sama grapo v Prestreljeniku.
Brata Peter in Pavel Podgornik pa sta 16:in 17. t .m. v SZ steni Velikega Špičja opravila prvo zimsko ponovitev (1. ZP) smeri Jeglič-Ščetinin (VI,A 1,500m). Iz vasi Soča sta do stene potrebovala kar sedem ur. V steni pa sta prebila kar 48 ur (plezala sta 23ur). Prvi dan sta bivakirala sredi stene (pod najtežjim raztežajem), drugič pa tik pod robom stene. Drugi dan je pričelo tudi snežiti, kar je še poslabšalo razmere. Toda kljub tema sta nadaljevala na vrh in prečila greben do izstopa Tumove smeri ter po njej tudi sestopila.

Prvenstvena smer in prečenje
Zlatko Gantar in Emil Tratnik sta v dneh od 13. do 16.t.m. preplezala prvenstveno smer po grapi v SZ steni Srebrnjaka. Vstopila sta v četrtek malo nad Zapodnom in potem plezala vse do V vrha Srebrnjaka. V spodnjem delu ju je hudo oviral okrog 30 m visok leden slap (70-85 stopinj), koder sta se morala 9. t. m. obrniti. Ta raztežaj sta plezala kar tri ure in pol. V zgornjem delu pa grapo zapira previsen skok, visok eno vrvno dolžino, ki sta jo ocenila s V+. Pod tem skokom sta drugič bivakirala. Omenimo naj le, da ima ostala grapa (700-800 m) naklonino 45-50 st., s skoki do 60 st. V njej sta pustila zabita tudi dva svedrovca in pet navadnih klinov, vsega pa sta plezala 17 ur Potem pa sta še prečila Srebrnjak do Z vrha, se spustila na Mala vrata (tretji bivak). In šele četrti dan dosegla Zapotok.
Druga dva člana AO Idrija Peter Poljanec In Slavko Svetičič pa sta 16. in 17. t.m. opravila prečenje Kamniških Alp. S Kokrskega sedla sta se povzpela pod Grintovcem na Kočno in nato nadaljevala (v glavnem po grebenih) do Ojstrice, Dedca in Vežice. In še to sta zapisala, da sta prespala na Kamniškem sedlu, da so bile vremenske razmere zelo ugodne in da sta prav zato lahko tako hitro napredovala.

Slap v Repovem kotu
Tudi kamniški alpinisti niso mirovali. 9. t.m. sta Dušan Podbevšek in Franc Vetorac preplezala Slap v Repovem kotu (40 m, 75 st., 1 ura), nato pa še isti dan prvenstveno smer po grapi v Zeleniških špicah, Desno od Slapa (I, 1.30 ure). Isti dan je Irena Markuš sama preplezala Bosovo grapo.
V nedeljo 10. t .m. sta Tatjana Golob in Mihela Možek preplezali Domžalsko grapo v Brani in sestopili po Bosovi, Markuševa, Lado in Dušan Podbevšek ter Vetorac so opravili I. ponovitev (seveda tudi 1. ZP) »Padalske grape« v Zeleniških špicah (III, 4 ure): Marjan Kregar in Bojan Pollak pa sta ponovila Kratkohlačno.

V Temenu-Rjavina
Južno ostenje Temena je konec preteklega tedna doživelo kar tri ponovitve. Naveza Akademskega AO je v Medvoško smer (Duhovnik-Hočevar) vstopila že v petek, bivakirala na gredini in izstopila v soboto, ko sta bila Stane Belak (Matica) ter Bojan Pollak (Kamnik) nekaj nad sredino smeri (ta dva sta za vzpon potrebovala 5 ur). Zvone Andrejčič in Janez Pogačar (oba Radovljica) pa sta (16.t.m.) v šestih urah preplezala smer Mlač - Gradišar v istem ostenju. Vsi trije vzponi so prve zimske ponovitve in so bili opravljeni v zelo ugodnih zimskih razmerah.
Stane Belak in Rado Mestek (PD Kamnik) sta 9. t. m. v prvenstvenem vzponu preplezala grapo, (povprečna naklonina 40 st), ki vodi pod steno Dimnikov skok (okoli tri vrvni dolžene, IV). Zelo težke razmere sta imela na polici (sneg do pasu), po kateri sta prečila v desno, na sedlo Dimniki- Macesnovec.

Lep primer sodelovanja
Ob 9. do 14. t. m. so imeli člani AO Domžale v gostih tovariše iz Niša. Pet se jih ji povzpelo na Konja in Grintovec, vmes pa so poslušali predavanja o alpinistični dejavnosti. Sodelovanje, ki bo imelo prav gotovo velik vpliv na razvoj alpinizma v Nišu, se je pričelo že lani in ga bodo razvijali tudi še vnaprej. V načrtu imajo celo manjšo odpravo.

Mihova grapa
Marko Hrovat, Franc Mušič, Metod Škarja in Mirko Šušteršič (vsi AO Mengeš) so 17. t. m preplezali Mihovo grapo med Kalško goro in njenim zobom. V njej so naleteli na ledene skoke (10-15 m) naklonine 70-80 st., njena povprečna naklonina pa je 45 stopinj. V grapo so vstopili že pri spodnji postaji tovorne žičnice na Kokrsko sedlo.

Konjičkova Krona
Janez Kovač (Impol) in Stane Poljak (Matica) sta 13. t. m. preplezala novo smer (Konjičkovo krono) v J steni Lučke Brane. Smer se prične 15 m levo od vstopa v Primorsko smer in vodi prek položnih (50-60 st) plati do Primorske smeri in se nadaljuje po grapi (45-50 st. ) ter izstopi desno od JV raza (IV+) po strmi grapi (50 st ), ki je bila v odličnem ledu. 16. t.m. .so Aleš Dovžan (Črnuče), Janez Kovač (Impol), Stane Poljak (Matica) in France Šolar (Škofja Loka) ponovili Meniskusov žleb v Robičju, ki so ga kombinirali s prečenjem vrha in še SV grebenom Nad Šitom glave. V nedeljo pa so Dovžan, Kovači in Poljak preplezali še Butinarjevo grapo.

Koordinacijska komisija za odprave
Na sestanku KKA, ki ji bil v četrtek 14, t: m. v Ljubljani in ga poslednjič vodil Rade Kušič (novi predsednik bo namreč Aleš Kunaver), je bilo sklenjeno, da se predsedstvu PZJ predlaga, da vključi v kratkoročni program eno samo jugoslovansko alpinistično odpravo, in sicer na Lhotse (8501 m) in to prek južne stene v sezoni 1980/81. Pred realizacijo ( 25. maja do 20. julija letos) pa je tudi drugi tečaj za gorske vodnike v Nepalu, kamor bo potovalo šest naših inštruktorjev ( prijave na KOTG PZS ).

Ojstrica, Škarje, Klemenča peč
Tone Golnar in Srečo Rihter oba AO Kozjak) ste16. t. m. opravila1. ponovitev Levega raza (III+/II, 300 m, 2 uri) Klemenče peči, ki ga je prvi v celoti preplezal Franc Knez in Lojze Cajzek (oba AO Celje) sta 15.t.m. ponoči vsak za sebe opravila 1. ponovitev smeri, ki jo je lani preplezal Horvat v V steni Ojstrice (30 st., 3 ure). Dan kasneje sta opravila 2, ZP Tamovske smeri (III-IV, 2 uri in pol) v Škarjah, 1. ZP smeri skozi okno (III-IV, 2 uri in pol) in še 1. ZP Miniaturne (III/V) isti steni. V nedeljo 17. t m pa ste preplezale prvenstveno Direktno smer (V/IV, 4 ure) v Klemenči peči ter sestopila Mimo slapa (II- III). K temu lahko dodamo še to, de je bil zadnji že stoti (!) prvenstveni vzpon Kneza, ki je v sedmih letih opravil že precej več kot 500 alpinističnih tur.

V Raduhi in Mrzli gori
V nedeljo 10 t. m. sta Stanko Mihev in Franc Pušnik preplezala smer po sedelnem grebenu (IV/II-III, 4 ure) Velike Raduhe. Dan pred tem pa Tone Maklin in Edi Motaln (vsi AO Ravne) Stanetovo v Srednji Raduhi. Dani Tič (Impol) pa je 17. t. m. sam ponovil prvo ponovitev Kocke v Mrzli gori.

Tamovska grapa v Križevniku
V nedeljo t. m. sta Jože Tučič in Samo Žnidaršič (AO TAM) preplezala prvenstveno - Tamovsko grapo (30-40 st.., 200 m, 2 uri) v S steni Križevnika, po kateri sta potem tudi sestopila, sneg se jima je ponekod udiral tudi do kolen in še snežilo je.

Okrogla miza o treningu
V sred 27, t m, ob 18.. uri bo v prostorih PZS v Ljubljani na Dvoržakovi 9/1 »okrogla miza« o treningu alpinistov, ki je bil napovedan že sredi decembra lansko let. O vse bolj aktualni nalogi se bodo alpinisti pogovarjali s Študenti in profesorji VŠTK.

Iz jeseniškega AO
V nedeljo, 10, t. m. ji imel AO Jesenice skupno turo ne Vršič, Devet članov je opravilo 12 vzponov po grapah ter 5 pristopov. Lojze Javorski, Janez Pšenica in Lučka Sodja so v petek 15. t. m. v petih urah preplezali ZS smer v Dovškem Gamsovcu,dan kasneje pa v treh urah Direktno na J raz Dolkove Špice. (O zimskih ponovitvah teh dveh smeri nimamo podatkov).

Prontarska v Velikem vrhu
Iztok Tomazin (AO Tržič) je v četrtek 14. t. m. v uri in četrt opravil 3. zimski vzpon po Prontarski smeri v S steni Velikega vrha (2.. je opravil Filip Bence lansko leto) Ocena -V/III, 350. Še največ težav v mu je povzročila gosta megla s snežinkami.

Kar deset dni so bili v severni steni Triglava
Levi del stene je doživel več ponovitev, v centralnem pa je imela trojka iz ČSSR težave

LJUBLJANA - Leta 1977 so prišli prvič in po Peternelovi smeri dosegli raztežaj z zavrtanimi klini. Leto kasneje so bili spet pod zasneženo Steno, toda že doseženo višino so presegli le za dva raztežaja, in letos so se spet vrnili. Miroslav Bien (27) je med njimi najbolj vztrajen. Bil je prvi pri vseh treh poskusih. Obeh zadnjih se je udeležil Petr Nemec in še zdravnik Jirži Pelikan (28) je prišel letos prvič.
Polne tri tedne je stala njihova zastava JNB 21-37 ( doma so iz Jablonca na Nisou) v Mojstrani. In v zadnjem času so trikrat poskusili. Prvič so le odložili opremo in hrano. Drugič ni bilo niti misliti, da bi vstopili. Čeprav je bila ura šele 5 zjutraj, so plazovi že drveli s stene skoraj neprekinjeno. 10. t. m. pa so vseeno le vstopili. Prvič so plezali direktno po smeri (doslej so poskušali v loku na desno) in ker smeri nihče od njih še ni preplezal, so sledili klin za klinom. Bili pa so pod debelimi sloji ledu in so morali takorekoč vso smer prekopati, da so prišli do njih. Osem dni so potrebovali do kamina pod Skalaškim turncem, kjer so zadnjič bivakirali. Potem pa še dva dni za spust po Skalaški smeri. Bila je to druga zimska ponovitev Peternelove smeri, za vzponom Bešlina, Erjavca in Suhača v dneh od 21. - 25. 12. 1974.
9. in 10. t. m. sta zmogla Steno tudi Janko Arh in Janko Humar ( oba AO Bohinj) in sicer po Kratki Nemški smeri, kar je bila šele druga zimska ponovitev. Vreme je bilo slabo, predvsem pa je oviral svež sneg. Spodnji del sta plezala po grapi in družbo so jima delali trije člani Akademskega AO, ki so prav tedaj plezali po Slovenski smeri. Bivakirala sta na Turncu in izstopila prek Zimmer-Jahnovega izstopa.
Tretjo zimsko ponovitev Kratke Nemške smeri sta opravila Tržična Filip Bence in Matjaž Ivnik 16. t. m. Komaj 12 ur in pol sta potrebovala od Aljaževega doma do Kredarice, sicer pa sta imela malo snega. Sestopila sta po Slovenski smeri (v nedeljo).

FRANCI SAVENC


Trekking v Peru
Planinsko društvo Ljubljana Matica obvešča vse planince, ki se še zanimajo za planinski izlet v Peru, in sicer na Machu Picchu in Pisco - 5800m od 16.6. do 9.7. 1980, da so prosta še štiri mesta.
Podrobnejše informacije na PD Matica, Miklošičeva 17, tel. 312-645.

Uspešni kamniški reševalci
KAMNIK, 24. februarja - Osemintrideset članov Gorske reševalne službe Kamnik se je konec tedna zbralo na občnem zboru, na katerem so ocenili lanskoletno delovanje, sprejeli letošnji program, ki bo okrepil tudi povezovanje z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini ter izvolil novo vodstvo.
Kamniški gorski reševalci so v preteklem letu poleg številnih preizkusov znanja, vaj in okrog 250 kondicijskih plezalnih vzponov opravili tudi osem reševalnih akcij na območju Kamniških Alp; v treh primerih so gore terjale svoj krvni davek. Le eno od akcij so ponovili trikrat, ponesrečenca je namreč zasul plaz in v dolino so ga lahko prinesli šele spomladi. Člani gorske reševalne službe v Kamniku so že doslej namenjali vso pozornost preventivnemu delu in oblikovali več zanimivih pobud, predvsem za organizacijo množičnih pohodov v gore. Preventivnemu delu bodo tudi letos namenili vso pozornost, ki bo še uspešnejše zaradi boljše opremljenosti.

Vaja dela mojstra
KOFCE, 24. februarja - Tržiški gorski reševalci so v dveh dnevih preskusili usposobljenost za reševanje ljudi v zimskih razmerah. Po vzponu na 2058 metrov visoki Veliki vrh so Tržičani pripravili sidrišča v snegu in se pripravili za spuščanje »ponesrečenca« proti Kofcam. V več skupinah so s pomočjo takoimenovanih karabinskih zavor ob vrvi spuščali reševalni čoln s »ponesrečencem« do vznožja Velikega vrha. V zasneženi strmini so zahtevno spuščanje hitro opravili in »ponesrečenca« odpeljali do koče. V soboto so ugotavljali še nevarnost plazov, danes pa so s pomočjo sond in lavinskih psov vadili iskanje zasutih v plazu. Popoldne so priredili še tekmovanje v spomin vseh preminulih tržiških reševalcev. (Besedilo in slika: Mirko Kunšič)

Sto žensk na Mosor
PD Mosor že od leta 1974 dalje organizira v počastitev dneva žena, skupinski ženski vzpon na Mosor. Vzpona se udeležuje čedalje več planink iz vseh republik, doslej pa jih je bilo na vrhu že 3019. Letos so pripravili spominsko knjižico in uvedli bronasto značko za prvi vzpon, srebrno za petega in zlato za deseti vzpon. Letos bodo krenili na pot to nedeljo, 2. marca. ( 27.2.80 )

ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA
Kranjsko Planinsko društvo v petek prejelo znanje Planinske zveze Slovenije — Pozdravno pismo častnemu članu Josipu Brozu-Titu — hvala dolgoletnim sodelavcem, članom, delov organizacijam in društvom

Kranj — S petkovo slavnostjo je bilo končano praznovanje 80. obletnice Planinskega društva Kranj, enega vodilnih planinskih društev v Sloveniji in Jugoslaviji ter ene najmnožičnejših družbenih organizacij v kranjski občini, ki združuje nad 4000 članov, med katerimi prevladujejo mladi. Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar je v nagovoru poudaril izjemne dosežke kranjskih planincev. Že kmalu po ustanovitvi podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranju, predhodnika sedanjega društva, so bili kranjski planinci pobudniki gradnje koče na Stolu, izraza slovenskega planinstva, da se upre ponemčevanju naših gora. Vojne so planinsko dejavnost prekinjale. Že leta 1946 pa imamo v Kranju spet društvo. Potem sledi izredno nagel vzpon planinstva in njegovih dejavnosti tako po kvalitetni kot številčni plati. Omenimo samo nekaj najpomembnejših dosežkov kranjskega Planinskega društva: gradnja koč na Krvavcu, Šmarjetni gori, Kališču in Ledinah, oblikovanje gorske reševalne službe, ustanovitev devetih odsekov ter 32 sekcij po krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacijah, organizacije odprav v tuja gorstva, kvalitetno napredovanje alpinizma z največjim dosežkom osvojitvijo Mount Everesta, organizacija akcije Kranjčani hodijo v gore, ureditev Gorenjske planinske partizanske poti in transverzale Kranjski vrhovi, skrb za planinska pota in markacije itd.
Kranjsko planinsko društvo vsa leta skrbi za gradnjo postojank, ki so večinoma večnamembne in niso uporabne le za planince in alpiniste, temveč tudi za smučarje in druge ljubitelje narave in športa. Ogromno je prostovoljno delo, ki so ga pri gradnjah vložili planinci in tako oplemenitili družbeni denar. Dobro je sodelovanje z mladinsko organizacijo, borci, vojaki in pripadniki milice. Planinci so del kranjskega družbenega življenja in zato jim družba pomaga.
Kranjski planinci so na petkovi slovesnosti podelili priznanja dolgoletnim članom, sodelavcem, društvom in organizacijam, športnikom ter alpinistom. Posebnih priznanj so bile deležne nekatere kranjske
delovne organizacije, Planinska za Slovenije pa je Kranjčanom tako podelila posebno priznje. Kranjski planinci, ob jubileju jim je v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij čestital Rudi Nadižovec, pa so poslali svojemu častnemu članu, predsedniku republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu-Titu pozdravno brzojavko z najboljšimi željan zdravje.

J.KOŠNJEK (GLAS, torek, 26.2.1980)


Slovenski alpinizem
1200 Slovencev pleza

Slovenski alpinisti so po koncu lanske sezone pregledali delo in si zastavili nove načrte. Lanska sezona je bila izredno uspešna, saj so se povzpeli na vrh sveta, uspešni sta bili odpravi v Fanske gore in Pamir, alpinisti AO Kranj so bili v Andih, koroški alpinisti na Norveškem, celjski pa so opravili tabor v Wilder Kaiserju. Tudi v domačih stenah je bilo preplezano veliko smeri.
V Sloveniji je v 57 odsekih in petih sekcijah registriranih - 1200 alpinistov, začelo pa je izhajati tudi glasilo Alpinistični razgledi. Na zboru so tudi podelili nagrade in priznanja za vrhunske dosežke, za požrtvovalno delo v odsekih in nagrade mladim alpinistom. Celotna odprava Everest ’79 je bila nagrajena z nazivom Zaslužni športnik.
Na zboru so se lotili tudi perečih problemov, med njimi pa zbuja največjo skrb veliko nesreč v lanskem letu. V stenah je umrlo deset plezalcev, trije so bili samohodci, sedem pa jih je bilo v navezah. Predlagali so, da bi naj v odsekih izvajali ostrejšo selekcijo ob načrtovanih obiskih tujih gora. Alpinisti so na svojem zborovanju opo-zorili tudi na vse večjo onesnaženost slovenskih planin in se izrekli proti gradnji elektrarne na Soči.

Zimski alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem bo od 29. marca do 5. aprila priredila zimski alpinistični tečaj na Komni. Udeležili se ga bodo lahko le člani alpinističnih odsekov in sekcij, ob prijavi pa morajo priložiti še opis dosedanje planinske in alpinistične dejavnosti in ob pomoči planinskih društev vplačati 2200 dinarjev, tretjino stroškov pa bo krila komisija za alpinizem PZS. Obvezna bo smučarska oprema.

30 kandidatov za Lhotse
Komisija za odpravo v tuje gore pri PZS je ugotovila, da se je na drugi razpis za odpravo v južno steno Lhotse prijavilo 30 kandidatov, med njimi pa so poleg alpinistov še zdravnik, psiholog in kuhar. Za vodjo odprave kandidira Aleš Kunaver. PZ Jugoslavije še vedno ni potrdila predloga, da se odpravi prizna ime jugoslovanska, zato tudi še ni bilo razpisa v drugih republikah.

3000 v vzponu
Deset alpinističnih odsekov na Štajerskem in Koroškem je v lanskem letu opravilo 3000 vzponov v domačih gorah, pa tudi v Franciji, Švici, Italiji, na Norveškem, v ZSSR in Himalaji. Razveseljivo je tudi, da se je dvignila kvaliteta vzponov, saj je vedno več alpinistov sposobnih plezati daljše in napornejše smeri. O dvigu kvalitete alpinizma na tem področju priča tudi sodelovanje v zveznih odpravah (Velenjčan Kotnik in Celjana Knez in Zupan v odpravi Everest ’78, pet članov pa v odpravi v Fanske gore).
Člani AO- Črna so pripravili samostojno odpravo na Norveško na pogorje Trolltinden, šestnajst alpinistov AO Celje pa se je udeležilo tabora v pogorju Wilder Kaiser v Avstriji.
Po odsekih so največ vzponov — 829 — opravili alpinisti AO Celje, kar jih uvršča v vrh jugoslovanskega alpinizma. Sledi AO Kozjak iz Maribora s 480 vzponi, nato pa so AO Impol, Slovenska Bistrica, AO TAM. Maribor, AO Ravne na Koroškem. AO Črna, AO Mežica in ŠAO Velenje. ( 28.2.80 )
S. Verdnik

Malo vzponov
Samo mesec dni je še do konca zimske alpinistične sezone. Vreme alpinistom letošnjo zimsko sezono ni najbolj naklonjeno, Čeprav se v primerjavi s prejšnjo kar ne bi smeli pritoževati. Razlog za majhno število vzponov bo verjetno treba iskati v premajhni načrtnosti pri zimskih vzponih ali pa gre morda tudi za premajhno zanimanje za zimsko plezanje, kajti zimski vzponi zahtevajo popolnega vsesplošno treniranega alpinista.
Tudi AO Kranj, po nekaterih podatkih v zadnjih letih eden najmočnejših odsekov v republiki, se letos ne more pohvaliti s svojo aktivnostjo. Edini težji vzpon so od 8.—10. jan. opravili P. Markič, B. Perčič in A. Štremfelj. V treh dneh in pri hudem mrazu (najvišje dnevne temperature do — 12 stopinj Celzija) so opravili prvo zimsko ponovitev Skrajnega levega stebra v Velikem Draškem vrhu (V, 400 m). Poleg tega je bilo preplezanih še nekaj lažjih smeri, predvsem grap (Uroševa grapa v Nad Šitom glavi, Grapa med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom, Grapa med Štruco in Skuto itd.). Opravljenih je bilo tudi nekaj turnih smukov in pristopov na vrhove nad 2000 m. Marko in Marta Štremfelj pa sta 10. 2. preplezala novo smer — Žleb vrnitve v Srednjem vrhu. Žleb je visok 300 m (merjeno z višinomerom), naklonina pa je 40 — 50 stopinj.

A. Š. (GLAS, torek, 26.2.1980)
 

  25.02.1980


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45900

Novosti