Revija Slovenska vojska - Nataša Oblak: Slovenske gore so tokrat gostile pripadnike francoske vojske, natančneje pripadnike francoske gorske šole EMHM.
Slovenski inštruktorji Večnacionalnega centra za gorsko bojevanje so v okviru dvostranskega sodelovanja skupaj s francoskimi inštruktorji usposabljali pripadnike gorske šole EMHM.
Med drugim so izvedli tudi premik na večdnevnem pohodu v visokogorju, kjer so bivali v terenskih razmerah na odprtih goratih območjih. Tečaj iz zimskega bojevanja so francoski inštruktorji ocenili kot zelo uspešen in zanimiv, hkrati pa jim je ponudil tudi priložnost za izmenjavo izkušenj pri delovanju v gorskem bojevanju.
Dobri dve leti je od takrat, ko je potekala slovesnost ob potrditvi Večnacionalnega centra odličnosti za gorsko bojevanje. V Sloveniji ima vojaško gorništvo dolgo tradicijo, naši vojaški gorniki pa so tudi vrhunski vojaški in civilni gorski reševalci. Vloga inštruktorjev VCOGB, ki so svoje znanje dopolnjevali na specialističnih usposabljanjih v tujini, je bila temelj za začetek delovanja Gorske šole SV januarja 1996. Leta 1999 je Gorska šola SV postala polnopravna članica Mednarodnega združenja vojaških gorskih šol in bila s tem postavljena pred nove, zahtevnejše izzive. Danes VCOGB predstavlja osrednjo enoto SV, ki zagotavlja razvoj, pripravo in izvedbo programov usposabljanja iz gorskega
bojevanja kot tudi podporo vojaškim operacijam zveze Nato. Prav tako tečaje in njihovo zahtevnost prilagajajo zahtevam posameznih skupin ter se prilagajajo vedno bolj spreminjajočim se mednarodnim operacijam in misijam.
Francozi navdušeni nad znanjem slovenskih inštruktorjev
S slovenskimi inštruktorji VCOGB v okviru delovnih skupin ali pri izvedbi tečajev sodelujejo tudi tuji pripadniki. Tečaji obsegajo učne vsebine iz vojaškega gorništva, bojnega odločanja v gorah, iz taktike manjših enot v gorah, iz preživetja na goratem območju, iz vojaškega alpinizma ter vojaškega gorskega reševanja in vodništva.
Pripadniki francoske gorske šole EMHM, med katerimi je bilo šest inštruktorjev in 15 bodočih inštruktorjev, so na začetku tečaja izvedli teoretična predavanja iz vojaških gorniških tematik. Slovenski inštruktorji so jim predstavili vremenske razmere in teren, po katerem se bodo gibali med usposabljanjem. Proučili so zahtevnost terena in hkrati preverili, ali imajo vso opremo za opravljanje nalog v snežnih razmerah v gorah. Oprema obsega tako imenovani snežni trojček, to so lopata, sonda in žolna. Oblačila so prilagojena snežnim razmeram in mrazu, med opremo pa so bili čelada, turne smuči, turni smučarski čevlji, pse za smuči, torej trakovi, ki omogočajo hojo po snegu tako, da se s smučmi premikaš naprej, nazaj pa ne drsiš. Prav tako so imeli palice in nahrbtnik, v njem pa poleg rezervne opreme tudi vodo, hrano ter zemljevid.
Drugi dan tečaja so se odpravili v visokogorje in dva dni preživeli na Komni, kjer so naredili prerez snega in iskali ponesrečence, ki jih zasuje plaz. Sproti so se prilagajali terenu in vremenskim razmeram, saj je med njihovim bivanjem na Komni ponoči zapadlo do meter snega. »Doživeli smo tudi majhen plaz, dva francoska pripadnika pa je sneg zasul do pasu,« pove poveljnik VCOGB polkovnik Boštjan Blaznik. Na zahtevnem terenu so spoznavali orientacijo, saj je slovenski gorski svet drugačen od francoskega. Pri njih je veliko ledenikov in teren je zelo odprt, v slovenskih gorah pa je precej vrtač in veliko vzponov ter spustov na kratkih raz-daljah. Čeprav je francosko znanje na zelo visoki ravni in na leto usposobijo približno 1200 enot, je, kot so dejali, to za njih novo področje. Zemljevid, po katerem so se orientirali, se razlikuje od francoskega po plastnicah, kar jim je predstavljalo nov izziv.
Pomembna je izmenjava izkušenj
Tovrstna usposabljanja poleg tega, da se med pripadniki tujih vojsk krepijo vezi, ponujajo tudi priložnost izmenjave izkušenj. Kot so dejali slovenski inštruktorji, pri tovrstnih tečajih vedno vidijo priložnost v pridobivanju novega znanja. Kot je povedal polkovnik Blaznik, je mednarodnega sodelovanja zelo veliko. Lani decembra so trije pripadniki VCOGB odšli v Črno goro in v okviru dvostranskega sodelovanja med državama izvedli skupno usposabljanje za pripadnike oboroženih sil Črne gore. Pripadniki so izvajali teoretična predavanja iz različnih vojaških gorniških tematik in opravili praktični preizkus vrvne tehnike. Glavni temi usposabljanja sta bili namenjeni delovanju manjših taktičnih enot v visokogorju v ekstremno hladnih razmerah in uporabi tehnik ter taktike za uspešno opravljanje nalog na ravni manjših taktičnih enot na zahtevnem terenu do nadmorske višine 3000 metrov.
»VCOGB ne izvaja toliko klasičnih tečajev, temveč bi lahko dejal, da so dopolnitev osnovnih tečajev. Tako je tudi tokrat, ko so pri nas pripadniki francoske gorske šole. Na tečaju je šest njihovih inštruktorjev, ki skupaj s slovenskimi inštruktorji usposabljajo svoje bodoče inštruktorje in tudi naše. Tako se vzpostavlja recipročnost, saj tako oni kot mi le pridobimo.«
Kot je še dejal, si želijo, da bi se center razvijal v okvirih, ki so bili določeni ob njegovi ustanovitvi. »Nalog je izleta v leto več, zato si prizadevamo, da bi se VCOGB popolnil z novimi častniki in inštruktorji. Vse, ki smo danes tu, žene neizmerna ljubezen do gora in dela, ki ga opravljamo. Slovenija se je zavezala k ustanovitvi Natovega centra odličnosti, tako da bomo morali čim prej pridobiti nove pripadnike v VCOGB, da bomo lahko opravljali naloge oziroma naše poslanstvo.«
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: štabni vodnik Tadej Zun in Bruno Toič