Delo, Šport: ... V Himalajo prvič odhaja naša ženska alpinistična odprava

Cilj naših alpinistk je Južna Anapurna (7219 m) - Hkrati odhajata na Daulagiri (8167 m) Stane Belak in Marjan Kregar
LJUBLJANA - V Nepal bosta 1. aprila odšli dve naši alpinistični odpravi. Prvič v zgodovini našega alpinizma odhaja v Himalajo povsem ženska odprava, ki šteje 9 alpinistk. Poleg njih pa slovensko odpravo na Daulagiri tokrat sestavljata le dva izkušena himalajca - Stane Belak in Marjan Kregar.
Cilj ženske odprave je 7219 m visoka Južna Anapurna. Marija Frantar (AO Rašica - vodja odprave), Nives Boršič (AO Velebit - Zagreb), Maja Dolenc (AO Matica), Irena Komprej (AS Prevalje), Vlasta Kunaver (AO Matica), Danica Mlinar (AO Logatec), Ana Mažar (AO Mosor-Split), Mira Uršič (AO Impol) in Sanja Vranac (Obalni AO) imajo v načrtu JZ greben.
Južna Anapurna, ki jo nekateri imenujejo tudi Ganeš ali pa Moditse, je bila prvič osvojena leta 1946. Po severnem grebenu so takrat na vrh priplezali Japonci H. Yoshimo, K. Kumura in H. Ageta. Kasneje je bilo še več odprav, tako da je sedaj splezanih pet do šest smeri. 1979. leta so Poljaki preplezali zahodno steno, Korejci so dve leti pozneje premagali SV steno, po V steni pa so leta 1984 vrh dosegli ameriški alpinisti. JZ greben, ki ga imajo v načrtu naša dekleta, so leta 1982 že preplezali japonski alpinisti. Za njimi je tu poskusila tržaška odprava, ki pa je odnehala že pod taborom 2. V primeru, da naši ženski odpravi uspe preplezati greben, bi bila to šele 1. ponovitev. Gora vsekakor ne bo lahka. Greben je dolg 4 km in tehnično precej zahteven. Japonci so zanj potrebovali kar dva meseca, vrvi pa so fiksirali skoraj do vrha. V skalnih odstavkih so težave okoli IV. stopnje, zgoraj pa je naklonina od 50 do 80 stopinj. Vendar je greben brez posebnih objektivnih nevarnosti (plazovi, padajoči seraki). Čeprav je smer precej naporna, je v celoti gledano dovolj varna. Proti vrhu se greben razširi v pobočje, ki v nekaj strmejših stopnjah pripelje na južni (najvišji) vrh Južne Anapurne.
Nedvomno pomeni ta prva jugoslovanska ženska himalajska odprava korak naprej v našem ženskem alpinizmu. Leta 1982 so alpinistke že osvojile 7495 m visok Pik Komunizem v Pamirju. Vendar je treba upoštevati, da je v primerjavi z južno Anapurno najvišji vrh Sovjetske zveze mnogo lažji. Pa tudi moštvo iz leta 1982 je bilo po kvaliteti zelo izenačeno. Kljub vsemu je prav, da naše alpinistke dobijo priložnost tudi za osvojitev himalajskega vrha. Če bodo dekleta uspela, bo to tudi stopnička k ženski odpravi na goro, višjo od 8000 metrov.
Na žalost ima odprava tik pred odhodom še vedno finančne probleme. Tudi materialno je dokaj slabo opremljena. Za skoraj vso osebno opremo so zbrale svoj denar, za odhod pa se bodo morale zadolžiti, saj zbrana finančna sredstva ne zadoščajo. Manjka še približno 5 milijonov dinarjev. V zadnjem času se je že obljubljena pomoč raje obrnila drugam in za naše alpinistke niso ostale niti drobtine. Denar se zbira na tekoči račun PZS št. 50101-678-47046 s pripisom »za Južno Anapurno«. Vsak, ki pa bo nakazal najmanj 300 din, pa bo iz Nepala prejel razglednico s podpisi članic odprave. Že sedaj pa se alpinistke in komisija za odprave v tuja gorstva zahvaljujejo vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri akciji.

V drugi naši odpravi sta Stane Belak in Marjan Kregar. Njun cilj pa je jasen - doseči vrh Daulagirija (8167 m). V načrtu imata čisti alpski vzpon, brez šerp, brez kisika. Daulagiri jo je našim alpinistom že dvakrat zagodel čisto na koncu. Lansko leto so v vzhodni steni preplezali novo smer, silen veter pa ni dovolil našim fantom stopiti na vrh. In že leta 1981 so ta vrh prvič oblegali Jugoslovani. Takrat je Belaku, Berčiču in Tratniku uspel vzpon prek strašne južne stene, ki je trajal deset dni, pa še pet dni na sestopu. To je eden največjih dosežkov v Himalaji nasploh, in to so našim alpinistom odkrito priznali tudi alpinistično veliki narodi.
Belak in Kregar imata dovoljenje nepalskih oblasti za vzhodno stran te mogočne gore. Do baznega tabora ju bo spremljalo 10 do 15 nosačev. Vse do platoja pod vzhodno steno bo pot približno ista kot lansko leto. Potem pa bo vse odvisno od razmer. Še enkrat po Slovenski smeri čez vzhodno steno ali pa po SV grebenu, kjer poteka normalni pristop.
Upajmo, da bo letošnjo pomlad vreme v Himalaji ugodnejše kot lani. Zaželimo obema odpravama veliko uspeha na gori in srečno vrnitev domov.

T. Č.

Za Česnom še druga naša zimska ponovitev Mrtvaškega prta
V steni Grandes Jorasses sta jo opravila Andrej Štremfelj in Filip Bertoncelj - Še nekaj dobrih vzponov
KRANJ — Iz Aig du Midija sta Štremfelj in Bertoncelj (oba AO Kranj) s smučmi odšla proti steni Grandes Jorasses 15. t. m. opoldne. Nov sneg, ki je zapadel nekaj dni prej, jima je vzel veliko časa.
V steno sta tako vstopila šele ob 20. uri Za razliko izpred nekaj dni pa so bile razmere v začetku Mrtvaškega prta zelo dobre. Sneg se je od plazov prilepil ob gladke skale in se spremenil v pravi beli led. Zgoraj sta imela črni led in naslednji dan sta bila ob desetih dopoldne na Lastovičjem grebenu. Nato sta odšla po njem navzdol na sedlo ter na plato pod steno, kjer sta prespala. To je bila druga jugoslovanska zimska ponovitev.
Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič (AO Matica) sta 9. t. m. v Triangle du Tacul splezala 400 m visoko smer Contamine-Mezeaud (IV-, 55 do 65 stopinj). To je v bistvu severna stena Mont Blanc du Tacula. levo od normalne poti na ta vrh. Čez štiri dni sta v isti steni splezala še koluar Chere (300 m, 70 do 80 stopinj). Blaž Jereb in Mirko Pogačar (AO Radovljica) sta istega dne splezala tudi smer Contamine-Mazeaud. Naslednjega dne so vsi štirje gazili pod vzhodno steno Tacula. Snega je bilo ponekod do vratu. Zato so nadaljevali naslednji dan. Jereb in Pogačar (AO Radovljica) sta istega dne splezala tudi smer Contamine-Mazeaud. Naslednjega dne so vsi štirje gazili pod vzhodno steno Tucala. Snega je bila ponekod do vratu. Zato so nadaljevali naslednji dan. Jereb in Pogačar sta plezala Gabbarouev koluar (V+, 70- 80 stopinj, 600 m. 3. JZP), Kunaverjeva in Marinčič pa sta preplezala koluar Modica-Noury, ki poteka desno od prejšnjega, do polovice pa sta skupna. Ocena je 80 do 90 stopinj, V+, 600 m. To je bila prva jugoslovanska ponovitev, tudi zimska. Jereb in Pogačar sta sestopila po severni steni, po smeri Glacier Suspendu (ocena HI, 350 m). Nato pa sta odšla še na ledenik Argentiere in 17. t. m. preplezala Švicarsko smer v Les Courtes (V, 800 m), sestopila pa po kombinaciji SV koluarja in grebena na Aig. Chenavier.

T. Č.

Tekmovanje na Marjanu bo posnela TV
Organizatorji prvega tekmovanja v športnem plezanju v Splitu javljajo, da je že vse dogovorjeno za televizijsko snemanje. Zagrebška televizija bo prve posnetke prikazala že v nedeljo 6. aprila zvečer v okviru oddaje »Športni pregled«. Dvajsetminutna oddaja, ki jo nameravajo posneti v nedeljo na finalnem tekmovanju, pa bo prikazana v ponedeljek v oddaji »Svijet športa«.
AO Mosor iz Splita, ki je organizator tekmovanja »Marjan '86«, obvešča vse, da bodo lahko dovolili tekmovati le pravočasno prijavljenim, ki naj pridejo v Split že v petek. Tedaj bodo dobili tudi »dovolilnice«, ki jim bodo omogočile trening, udeležili se bodo lahko promocije vodnička »Marjan«, ki so ga že dobili iz tiskarne. Prireditev ni namenjena le tekmovanju, žele, da bi bilo to prijateljsko srečanje z izmenjavo izkušenj.
Vsak tekmovalec bo prejel lepo oblikovano priznanje z vpisanimi osebnimi podatki. Prvi trije v ženski in moški konkurenci pa bodo dobili tudi posebne pokale.
O pripravah na tekmovanje skoraj vsakodnevno poroča radio Split, odslej pa bo na njihovem programu tudi posebna oddaja, nekakšne alpinistične novice. Gradivo pripravlja Ivica Piljič, ki je tudi eden od organizatorjev tekmovanja. Ena prvih novic, ki jih je pripravil, je bila o velikem dosežku Toma Česna v Zahodnih Alpah. Končal jo je z ugotovitvijo: Ponosni smo, da ima naš alpinizem take ljudi.

ID

Plodno obdobje PD Ljubljana - Matica
LJUBLJANA - Na občnem zboru PD Ljubljana - Matica so med drugim ugotovili, da je bilo minulo petletno obdobje najuspešnejše v bogati zgodovini tega planinskega društva. Izboljšali so organiziranost in ponudbo v svojih postojankah, velike načrte pa imajo tudi v prihodnje. O tem pomembnem občnem zboru bomo še obširneje poročali.

ALPINISTIČNE NOVICE

Kramarjev smuk
Alpinistični odsek Tržič in Športno društvo Lom prirejata 30. t. m. tradicionalni Kramarjev smuk na Javorniku. Pravico nastopa imajo vsi člani AO in vsi planinci s poravnano članarino že letošnje leto. Prijave lahko pošljete na PD Tržič, sprejemali pa jih bodo tudi še uro pred startom, ki bo ob 11. uri. Na Javorniku je 30 ležišč, prijavite pa se lahko na naslov: Kralj Anton, Lom 48, Tržič do 26. t. m. Prireditev bo ob vsakem vremenu.

Kozjek in Podgornik o Severni Ameriki
V mali dvorani Cankarjevega doma bosta 28. t. m. ob 19. uri predavala Pavle Kozjek in Peter Podgomik o njunih vzponih v stenah kanadskih gora in strmem granitu Yosemitov. Prikazala bosta diapozitive in film, če pa bo ljudi dovolj, bo še druga predstava ob 21. uri. Vstopnice so na voljo pri blagajni CD.

T. Č.

Alpinistične šole
AO Šmarna gora bo letos začel s svojo AŠ 3. aprila ob 16. uri. Zbor je pod Turncem.
Pri AO Matica pa so v okviru AŠ imeli 8. t. m, že tretjo skupno turo. Udeležilo se je je 9 tečajnikov in 7 inštruktorjev. Med turo na Veliki vrh so vadili hojo z derezami, ustavljanje s cepinom, varovanje v snegu itd.

Celjani v Ospu
Sedem članov AO Celje je konec preteklega tedna plezalo v stenah Črnega Kala in nad Ospom. V soboto so za »ogrevanje« vadili na Kalu, že popoldan pa so se preselili pod Osapsko steno. Matej Banič, Iztok Ivakič in Andrej Primožič ter naveza Polde Felicijan - Tomaž Žerovnik so ponovili Žago, Bojan Jevševar (AO Logatec) in Darjan Turnšek pa Vročo poč. V nedeljo sta Felicijan in Žerovnik prosto preplezala Italijansko smer, Ivakič - Turnšek in Jevševar - Krušnik pa Luknjo.

Že slabe razmere v slapovih
Marko Jamnik (AO Ravne) in Tomo Jeseničnik (AO Črna) sta 6. t. m. plezala Desni slap in Slap nad votlino v Tamarju. Led je bil že slab, tudi voda je že tekla.
O slabih razmerah poročata tudi. Marko Belingar in Andrej Petrovčič (AO Matica), ki sta istega dne plezala Luciferja.
Benjamin Ravnik je 9. t. m. preplezal slap Vis-a-vis v Soteski.

Stena Malega Skednja na Kaninu
V njegovi SV steni so 12. in 13. t. m. Janko Humar, Mitja Lo Duca in Žarko Trušnovec opravili 1. ponovitev (tudi zimsko) smer NNNP, ocena pa je VI/A 2. Prvi dan so prišli do gredine pod vršnim previsom, tam bivakirali, naslednji dan pa splezali še previs in že ponoči nadaljevali po grebenu do vrha. Nad razmerami se niso kaj dosti pritoževali. Med bivakiranjem je sicer padlo precej novega snega, vendar je vršni del stene tako previsen, da jih to pri plezanju ni prav nič oviralo. Le na grebenu so zato imeli nekoliko težje delo. Vršni previs je, nekoliko manj zahteven, kot je bil, ker so v steni pustili precej klinov.

SV steber Rzenika
Bojan Pollak in Marko Prezelj sta 16. t. m. v steni Rzenika opravila 1. zimsko ponovitev SV stebra. Spodnja polovica je bila preplezana že predlani decembra, a vendar sta se takrat na najtežjemu delu v drugi polovici stene umaknila v grapo. Sicer je ocena celotnega stebra IV-V. Za 1. ZP je bilo potrebnih 11 ur, razmere pa so bile zelo slabe. Spodaj požled, povsod pa zelo veliko napihanega snega. Vse sta splezala v derezah, tudi po ploščah. Izstopila sta šele zvečer. V megli in temi je bila orientacija zelo zahtevna in veliko sta si pomagala s kompasom.

Aktivno v Kamniku
Alpinistična šola poteka po programu, kot predavatelji pa poleg članov AO sodelujejo tudi člani GRS. Pred dnevi je AS obiskala Črni kal, France Malešič je izvedel predavanje iz prve pomoči, Franček Mulej pa o plazovih. Šolo vodita Janez Benkovič in Metod Humar. In še o nekaterih vzponih: 18. februarja sta Bojan Pollak in Marko Prezelj v Dedcu v štirih urah preplezala Desno smer, 27. februarja pa je Pollak z Radom Nadvešnikom v Dedcu splezal še Šarino poč. Za smer sta potrebovala 7 ur, bilo pa je zelo hladno.

Najzahtevnejša nad Črnim kalom
Tadej Slabe je v stenah nad Črnim kalom opravil še eno zahtevno prvo prosto ponovitev. Smer »Šparga z jajci« je prvi tehnično preplezal Jože Žumer in v njej pustil vse kline za dobro varovanje. Poteka po previsni zajedi, 20 m levo od votline, torej v desnem delu stene, ki ga plezalci manj obiskujejo. Slabe je težave pri vzponu ocenil IX-, smer velja sedaj kot najtežja v teh kratkih stenah na Primorskem.

T. Č.

Stene ob morju
Igor Jamnikar in Miha Praprotnik (oba AO Matica) sta 8. t. m. v Ospu prosto ponovila Muho (VII). Robi Černilogar in Slavko Svetičič (AO Idrija) pa sta 16. t.m. splezala Gobo, Staro in Prečenje. Benjamin Ravnik (AO Jesenice) pa je za kratek čas skočil v Paklenico. 13. t. m. je ponovil Dos serevesas v Kuku od Zagona, popoldne pa je prosto ponovil še Karabore.

Po Južni Ameriki
» V začetku tega meseca se je iz Južne Amerike vrnilo 13 alpinistov in planincev iz Radovljice, Podnarta, Ljubljane. Škofje Loke. Kamnika in Šentjurja. Na poti po Peruju, Čilu in Argentini so prepotovali skoraj 10.000 km Najprej so bili v čilenskem delu puščave Atacama, kjer se v okolici gejzirjev Tatio opravili več aklimatizacijskih tur na vrhove okoli 5400 m visoko. Nato se jih je osem odpravilo pod Aconcagua, vendar so na vrh prišli le Viki Grošelj, 12 dni za njim pa še Rečanu Željku Lučiču.
Dušan Vukovič je špansko-argentinski družbi preplezal južno steno Cuerna (5520 m), 1000 m, 1II-IV. naklonina ledu do 60 stopinj. Sestopili pa so po grebenu med Cuernom in Aconcaguo.
Ob povratku so se vsi ustavili v perujski Areguipi. Skoraj vsi so dosegli S vrh Picchu Picchu (5260 m), potem pa je glavnina odšla v Cuzco in okolico. Pretnar, Štendler in Vukovič pa so šli pod Coropuno (6415 m). Vendar pa deževna doba še ni prenehala, zato z vzponom ni bilo nič.
V Čilu je planinstvo namreč dokaj dobro razvito, še najbolj v Santiagu, kjer prednjači sekcija z nemškimi naseljenci. Možno je dobiti kar nekaj alpinistične literature. Treba je povedati, da so že nad glavnim mestom pettisočaki in to takšni, ki so alpinistično zanimivi.

Še o tobaku
D. Ulaga je nedavno obravnava! škodljive posledice kajenja, ki jih nikoli ne moremo zadosti poudariti. Rad bi mu dodal še nekaj misli športnika, športnega zdravnika, že preminulega dr. P. Guta iz St. Moritza. V svojem priročniku »Unlallhilfe und Hygiene im Alpinismus und Wintersport» pravi na račun kajenja naslednje: »Mnogo bolj kot pijančevanje, je dandanes razširjeno kajenje cigaret. Z vidika športnega zdravnika menim, da je kajenje (20 inhaliranih cigaret na dan), mnogo slabše kot uživanje alkohola (pol litra vina ali tri kozarce piva dnevno). Žal je tako, da slabe posledice kajenja čutimo šele kasno, v starejših letih - zato pa veliko bolj boleče in nepopravljivo. Ni človeka, katerega arterije se ne bi starale, kajenje pa še pospešuje staranje in izrabo organizma. Nikotin dvajsetih cigaret škoduje posebno arterijam, prek ogljikovega monoksida blokira vsaj 10 odstotkov rdečih krvnih telesc in jih onesposobi, da bi organizmu prinašale kisik.
Svojo oceno škodljivca nikotina zaključuje dr. P. Gut z besedami: »Nečesa pa tobaku vendarle ne smemo odreči - vpliva na simpatično živčevje, preganja občutek lakote, žeje in nespečnosti.«

P. Š.