Delo, Šport: ... V minulem letu vrhunski dosežki
Izvrstni vzponi kranjskih alpinistov — občini so v prioriteti vrhunskega športa
KRANJ — Leto 1985 je bilo za alpiniste iz Kranja eno najuspešnejših doslej. V občini so se uvrstili med šest vrhunskih športnih panog in tako podpisan z DO Živila samoupravni sporazum o finančni podpori odseka.
Lansko leto so se odločili za dvoletno alpinistično šolo in praksa je pokazala mnogo pozitivnih strani te nadaljevalne šole. Šola je pod vodstvom Andreja Zidarja potekala na visoki ravni in prav njemu gre največja zahvala, da jo je uspešno končala večina tečajnikov (15). Še bolj razveseljivo pa je, da je povprečno vsak izmed njih opravil več kot dvajset vzponov.
AO Kranj dobiva sredstva za delo iz štirih virov. Tu so sredstva matičnega PD, sredstva za vrhunski šport ZTKO Kranj, sredstva DO Živila pa tudi člani sami z delom poskrbijo za boljše finančne razmere. Obešajo transparente za Poslovno prireditveni center Kranj, sodelovali so na sejmu rabljene smučarske opreme v Kranju, tudi festival alpinističnih filmov ni minil brez njihove pomoči.
V knjigi vzponov se jih je nabralo 877, med njimi pa je 130 vzponov VI. stopnje, 44 vzponov VII. stopnje, 15 vzponov VIII. stopnje in 3 vzponi IX. stopnje.
Kranjski alpinisti so lani sodelovali na dveh himalajskih odpravah. Na Jalung Kang sta odšla Tomo Česen in Tomaž Jamnik, na Daulagiri pa Andrej Štremfelj. Česen je skupaj z Borutom Bergantom osvojil 8505 m visoki Jalung Kang in to je bil za Kranjčane že četrti osemtisočak. Štremfelj je skupaj s Belakom, Kregarjem in Tomazinom preplezal vzhodno steno Daulagirija.
V zimski sezoni 84/85 je Česen opravil 1. zimsko ponovitev Škorpiona v Široki peči in to je bil v lanski zimi pravzaprav najboljši vzpon. Poleti so opravili vrsto odličnih vzponov. Najtežjega z oceno VIII in IX je splezal Srečo Rehberger pa tudi Igor KaIan vrsto smeri VII stopnje, Šubara direkt in Klin v Anič Kuku, Orlovsko v Golarjevi peči, Steber Šit, Raz Sfinge, Steber spominov v Ospu in dve smeri v Fleischbanku - Potz Blitz in Fnistloss so najpomembnejše proste ponovitve z oceno VII, Jenjava v Anič Kuku ter Tržaška in Goba v Ospu pa z oceno IX. V centralnih Alpah je Česen v Jorassih splezal Walkerja in Angleško (1. solo), doma pa v Šitah smer Belak-Manfreda (1. SP, 2. P).
Peter Markič in Štremfelj sta bila v Nepalu kot inštruktorja šole za Šerpe v Manangu, ki je tudi letos dobro uspela. Za letošnje leto imajo dva kategorizirana športnika. Česen in Rehberger sta dosegla mednarodni razred.
Na občnem zboru so za letos za načelnika ponovno izvolili Andreja Štremflja, njegov namestnik pa je Matjaž Ivačič, vodja alpinistične šole pa bo še naprej Andrej Zidar.
Za letošnje leto imajo vrsto načrtov; naj omenimo le največjega - odhod v Karakorum, ki ga pripravljajo skupaj s KOTG in še nekaterimi odseki. Cilj je Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum 2 (8035 m), vendar za slednjega še čakajo na dovoljenje.
Sam na najvišjem vrhu Amerik
Viki Grošelj, član skupine planincev, ki je konec januarja odšla v južnoameriške Ande, se je 16. februarja sam povzpel na najvišji: vrh obeh Amerik, 6960 m visoko Aconcaguo. Vzpon z 2700 m visokega izhodišča Plazza del Mulas po severni smeri je skupaj s povratkom opravil v dveh dneh in pol.
F. S.
OD TOD IN TAM
Pier Giorgio
BARILOCHE - Patagonski vrh Pier Giorgio je poimenoval znani raziskovalec De Agostini po salezijanskem učenjaku Pieru Giorgiu Frassatiju, odigral pa je pomembno vlogo v zgodovini argentinskega alpinizma. Po več poskusih sta se nanj 17. januarja 1963 prvič povzpela brata Pier in Giorgio Skvarča (doma sta z Notranjrske, kjer so ju krstili za Petra in Jureta). Šele letos je uspel drugi pristop. Prek deviške zahodne stene sta se na vrh povzpela italijanska in švicarska naveza.
Lep uspeh je dosegla tudi bariloška naveza, ki je ponovila Argentinsko smer (varianto smeri Terraya in Magnoneja) na Fitz Roy. Ves čas plezanja v steni je vodil 16-letni De la Cruz, ki se je pred odhodom v Patagonijo izkazal s petimi težkimi ponovitvami v enem tednu - vse je opravil v ostenju Slovenskega stolpa (Catedral) nad Barilochami.
Američanom kolajno »Snežni leopard«
NEW YORK - William Garner in Randy Starrett sta se v spremstvu sovjetskih alpinistov 22. avgusta lani povzpela na Pik Zmage (7439 m) in s tem postala prva tujca, ki sta doslej osvojila vse štiri sedemtisočake, ki se vzpenjajo na ozemlju SZ. Za ta dosežek so ju odlikovali s kolajno »Snežni leopard«, ki jo prejme vsak alpinist, ki opravi vzpone na Pik Korženevske (7105 m), Pik Lenina (7134 m), Pik Zmage (7439 m) in Pik Komunizma (7495 m).
Milijon dolarjev za dovoljenje
PEKING - Namče Barva, 7762 m visok vrh na vzhodu (kitajske) Himalaje, je po mnenju poznavalcev sedaj najvišji vrh, na katerega še ni stopil človek. Za dovoljenje, da se povzpnejo nanj, so prosili že Angleži, Japonci, Novozelandci in Američani, a zaman. Pravijo, da je neka ameriška skupina ponujala celo milijon dolarjev v zameno za dovoljenje. Toda Kitajska alpinistična federacija želi, da se na ta vrh prvi povzpnejo domači alpinisti.
Rehberger in Škarja v Splitu
Na Marjanu sta splezala štiri nove smeri od VIII- do IX-
Srečo Rehberger (AO Kranj) in Metod Škarja (AO Mengeš) sta odpotovala v Split v petek, 7. t. m. Zelo prijazno so ju sprejeli, pri plezanju je bil z njima ves čas Ivica Matkovič, ki je sedaj v Splitu najboljši plezalec in pleza smeri tja do VIII-. Rehberger in Škarja sta ves čas plezala na Marjanu, to je južna stena hriba Marjan nad Splitom, visoka pa je od 40 do 50 m in dolga približno 300 m. Mosor je bil namreč ves čas zasnežen, podobno tudi Kozjak. Na Marjanu pa je sorazmerno toplo in stena se posuši v nekaj urah.
V soboto sta ponovila Matkovičevo smer Ivin Tavan (VIII-, 40 m), ki vodi prek velikega previsa. Potem sta načela novo smer takoj desno od te, vendar ju je dež pregnal. Šele v ponedeljek sta potem smer dokončala. Imenovala sta jo Banana Split. Previs v njej sta ocenila VII+, ploščo nad njim pa VIII, višina 40 m.
V sredo sta v levem delu stene navrtala in potem splezala novo smer prek rumene plošče in prek previsa. Imenovala sta jo Anuška (VIII + , 45 m). Takoj desno od te sta naslednjega dne zlezla James Bonda (VIII-, 45 m). V petek pa sta prek markantne plošče opremila novo smer, ki sta jo splezala do konca naslednji dan. Hongkong direkt sta ocenila IX- 50 m, od tega je 15 m nepretrganih težav v navpični plošči.
Poleg plezanja sta v prostorih njihovega AO tudi predavala z diapozitivi o Yosemitih 85, tekmovanju v Bardonechii, proste ponovitve v domačih stenah in Pamir 83.
Sicer je Marjan dobro plezališče, skala je ostra (vpliv morja), ponekod je tudi krušljiva. Sedaj je v teh stenah pet težkih smeri in mnogo lažjih, tja do VI+ . Smeri so dobro zavarovane in vredne obiska. Na Marjanu Splitčani pripravljajo tudi tekmovanje v športnem plezanju in dobrodošla jim je bila pomoč Škarje z nasveti in izkušnjami s tekmovanja Sport Roccia 85 v Italiji.
Oba sta imela tudi intervju na radiu, posneli pa so tudi enominuto oddajo za TV o pomenu popularizacije plezanja v Splitu.
T.Č.
ALPINISTIČNE NOVICE
Zamujajo s poročili
Kljub temu, da je rok za oddajo poročil o delu odsekov že zdavnaj minil, pa nekateri alpinistični odseki tega še vedno niso storili. To so AO Celje, Kamnik, Novo mesto, Prevalje, Ravne, Slovenj Gradec, Šaleški AO, Šmarna gora in Zgornjesavinjska AS.
Nova grapa v Matajurskem vrhu
Janko Humar in Mitja Lo Duca sta v soboto, 15. t. m. opravila prvenstven vzpon v Matajurskem vrhu. Rajtlska grapa se začne nad mulatjero in v prvih 100 m sta dva slapova (90, 60-75), v nadaljnjih 300 m pa je v divje izsekani tesni, kjer sta pričakovala največje težave, samo še en strmejši raztežaj (60 stopinj). Drugo pa je slikovit prehod pod previsi (30 do 50 stopinj) do dreves pod lovsko potjo, kjer se grapa konča. Ocenila sta jo s IV za prvih 100 m, drugo pa lažje.
V nedeljo pa sta tik za trentarskim botaničnim vrtom Juliana opravila 1. P slapu, ki sta ga pred njima prva splezala Milan Nikolič in Iztok Hrovat (vsi Soški AO). Skrit je v izdolbenem kamnitem žlebu, zato se s ceste ne vidi. Ocena je V, 85 stopinj, drugo 70 do 80 stopinj, 150 m. Pravita, da je resnično vreden obiska.
Žleb v Velikem Zvohu
Borut Črnivec je 28. januarja presmučal izrazit žleb desno od JV raza Velikega Zvoha (gledano navzdol). Razmere so bile odlične, 20 cm suhega snega na zmrznjeni podlagi. Širina žlebu je od 4 do 8 metrov, visok je 200 m, ocena za spust je S4+/4-.
Flavtina varianta v Ospu
Igor Jamnikar in Miha Praprotnik (AO Matica) sta 14. februarja opravila verjetno 1. PP Flavtine variante. Za težave pravita, da so približno takšne kot v Italijanski smeri (VII-), ki sta jo plezala teden dni prej.
Predvsem slapovi
Zaradi slabih razmer v stenah prevladujejo že nekaj časa predvsem ledeni slapovi. V soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m. je bilo v slapovih v Tamarju zopet precej živahno. Vsi niti niso sporočili svojih tur. Levi slap (Sveča) so preplezali Janez Kešner (AO Mengeš) in Marjan Kovač (AO Črnuče), Sašo Prosenjak in Bojan Jakopič (AO Slovenj Gradec) ter Filip Bertoncelj in Igor Kalan (AO Kranj). Prosenjak in Jakopič sta zlezla še Nad votlino in Centralnega, prav tako sta ta dva slapova plezala Andrej in Marija Štremfelj (AO Kranj). Kešner in Kovač pa sta nenavezana ponovila še Desnega. V soboto sta Mojmir Štangelj in Gorazd Zrimšek (AO Matica) plezala slap v Kalcah v Kamniški Bistrici. Naklonina je 90°/60-80°, višina pa 120 m. Ledu je bilo zelo malo.
Tudi na Primorskem je bilo precej slapov. Milan Nikolič in Tomaž Kašca sta ponovila slap Prejšenk in Kaskade, Nikolič pa sam še slap Gak. Tega so plezali tudi Bogdan Biščak, Igor Škamperle in Matevž Lenarčič s soplezalcem. Vsi menijo, da je ocena previsoko in predlagajo IV (prej V-).
Ivan Rejc, Nikolič, Jelko Flajs in Edo Kozorog (vsi Soški AO) so v soboto, 15. t. m. v pobočju Rombona preplezali nov slap. Ocena je V-, 85°/ 60°-70°. Zaradi slabih razmer v ledu so najtežji del varovali od zgoraj. Naslednji dan pa sta Rejc in Kozorog opravila drugi vzpon prek Lukeževega ledu v Loški steni. Ocena V-, 85°/ 60°—80°. Ledu je za štiri polne raztežaje, potem pa sta še dva raztežaja grape z lednimi skoki. Skupna višina je tako približno 200 m in ne 150, kot je navedeno v vodniku. Poleg Zelenih slapov je to eden najimpozantnejših slapov na Primorskem. Miro Fon, Rejc in Nikolič pa so 14. t. m. opravili še dva prvenstvena vzpona prek njihovih slapov. Enega nad Strmcem (Sveča, 60 m, 70 do 90 stopinj), drugega pa malo pod Logom (100 m, 60 do 90 stopinj). Kozorog in Škamperle pa za drugo leto pripravljata vodnik Slapovi na Slovenskem.
Prav tako so deležni obiska slapovi v Logarski dolini. Od 7. do 9. i. m. sta Silvester Babič in Sašo Prosenjak plezala Slap Palenk, Levega, Pod tunelom, Levi Ivovčev slap, Kristal, Skriti slap in Slap pod Sušico. Razmere sta imela slabe, čez led je bilo obilo snega. Armand Polegek in Marko Lukič sta 14. v slapovih Ivovca splezala dva nova (Krokar, 80°/50 in Gamsov slap, 50° do 70°). Naslednji dan pa sta plezala še Levega in Skritega, ki so ju v nedeljo prav tako plezali Mira Uršič (AO Impol, drugi AO Kozjak), Zdenko Zorič in Viktor Hribar.
Silvo Babič, Marko Lukič (AO TAM Maribor) in Armand Polegek (AO Kozjak) pa so v nedeljo opravili 1. ponovitev slapu z imenom Čaša, ki je visok 120 m in z naklonino 90°-100°/70°. Ob tem Babič meni, da je ta slap v vodniku Logarska dolina napačno vrisan.
Tudi hokej pride prav
Alpinistični kolektivi radovljiške občine: AO Bohinj, AO Gorje in AO Radovljica dobro sodelujejo med seboj. Da bi se tudi osebno kar najbolj seznanili, so v sredo organizirali celo hokejski turnir. Pomerili so se na ledu Blejskega jezera, igrali pa so dvakrat po 15 minut, vsaka ekipa z vsako. Rezultati: Bohinj : Radovljica 3:1, Bohinj : Gorje 2:2, in Radovljica : Gorje 1:3. Zaradi izenačenosti so se sporazumeli, da si - za zdaj, ker se bodo še srečali - prvo mesto delita AO Bohinj in AO Gorje.
Bohinjci so zborovali
AO Bohinj je pred tednom dni pripravil občni zbor na Uskovnici. Ugotovili so, da se aktivnost po letu 1983 še naprej izboljšuje. Devet aktivnih članov je lani opravilo 254 tur. Vodstvo odseka je prevzel Martin Šolar, šolo pa uspešno vodi Dušan Blažin.
Blažin in Matej Šurc sta v soboto 15. t. m. (prva) preplezala grapo potoka Mali Ptonc. V njej sta preplezala tri slapove s skupno relativno višino 60 m in 70-80 stopinj. Zgoraj sta zavila levo na pot, ki vodi k planini Šeh.
Mraz pod Matterhornom
Muhamed Gafič in Željko Rudan, člana AS Bukovnik iz Sarajeva, sta se pred tednom dni vrnila izpod Matterhorna. Povedala sta, da je kočo Hornli od oktobra obiskala le angleška naveza. Bil je hud mraz, med 27 in 34 stopinj pod lediščem vode. V steni Matterhorna sicer ni bilo plazov, toda tudi snega ne, trd led pa skoraj ni dopuščal zabijanja klinov. Pa vendarle sta poskusila, toda po 300 m sta se morala obrniti.
Zavarovani so tudi člani PZH
Na XII. skupščini Planinske zveze Hrvatske so se odločili, da po vzoru iz Slovenije tudi sklenejo pogodbo o zavarovanju vseh članov PD. Premija za zavarovanje za pionirje je 30 dinarjev, za vse druge pa 60 dinarjev, začetek zavarovanja je 1. januarja 1986, namesto police pa velja članska izkaznica z znamkico za tekoče leto. Zavarovalna vsota za smrt je 40.000 dinarjev, za trajno invalidnost 80.000, zavarovalnica Croatia pa krije vse stroške reševalne akcije ponesrečenca do višine 200.000 dinarjev.
Island Peak, 6183 m
Hrvaško planinsko glasilo Naše planine vestno beleži tudi obiske tujih gora. V zadnji lanski številki, ki je izšla z nekaj zamude, je še posebno zanimiv članek Barbare Lapenna -Brakus. Kot vodja trekinga nemške agencije Hauser se je v spremstvu moža in avstrijskega alpinista lani 6. maja povzpela na Island Peak (6183 m). Ta zaključni vrh v grebenu Lotse - Lotse Šar, ki ga domačini imenujejo menda Imja Tse Mimal, je tudi sicer, pogost cilj planinskih popotnikov.
Novica iz Sarajeva
Tudi bosansko-hercegovski alpinisti so dobili svoj kotiček na radiu. Vodi ga Goran Černak, član AS Bukovik, imajo pa ga v okviru oddaje »Amaterska radiostanica«.
Pred 16 leti so se med prvim zimskim pristopom na Lupoglav (2102 m) smrtno ponesrečili trije odlični alpinisti: Ilija Dilber, Zijo Jajatovič in Milorad Stjepanovič. Do lani je PZ BiH v njih spomin vsako leto organizirala zimski pohod po njihovih sledovih.
Letos bodo le še individualni poskusi.
Novice iz Francoskih Alp
Envers Des Aiguilles
To so strme granitne plošče, ki se končajo v čelni moreni ledenika Trelaporte, kjer je markirana pot iz Montenversa do zavetišča d'Envers des Aiguilles. V ploščah potekajo številne smeri, dolge približno 8 raztežajev. V dobri uri in pol od Montenversa so kot nalašč za plezanje, kadar je v visokih stenah slabo vreme. Sestopi potekajo ob spustih ob vrvi, vse so opremljene tudi s svedrovci in v poletnih mesecih je tu vedno polno plezalcev. Lansko leto so splezali še nekaj novih smeri. Piola, Louis, Hopfgartner in Schaeffer so 20. aprila lani splezali 150 m visoko smer, ocena TD. Goedeffroy Perroux, J. C. Braunat, J. L. Bayle in V. Roche pa 300 m visoko smer z oceno ED. Louis, Hopfgartner, Piola in Barbara Koslowska so svoj vzpon ocenili TD+, višina 300 m. Pri teh smereh je treba vedeti predvsem nekaj: ocene ne moremo prevesti tako, kot smo jih nekdaj pri klasičnih smereh, ko je npr. ocena TD pomenila V. stopnjo, ocena ED pa VI. stopnjo. Smer z oceno TD ima težave približno VII. stopnje. Smeri, ki jih je preplezala novejša generacija, so zvrstili v ocene, kot so D, TD, ED in ABO, dejansko pa so težave od VI. do IX. stopnnje, obakrat pa gre seveda za prosto plezanje.
Point Nantillons
V skupini Mont Blanc se ta stena dviga takoj nad zavetiščem l'En vers des Aiguilles. Do vstopa je le četrt ure. Michel Piola, odličen švicarski alpinist, je tu lansko leto splezal štiri nove smeri, a to niso edine njegove v tej do 300 m visoki steni. Prvo smer je splezal 17. julija s Steinerjem in Danom (120 m, ABO-), naslednji dan sta plezala s Steinerjem (120 m, ABO-).
19. julija je Piola plezal z Louisem (120 m, ED), naslednjega dne pa sta se tema dvema pridružila še Hopfgartner in Roduit. Splezali so še četrto smer (120 m, ED+). Vse potekajo po počeh.
Aiguille de Roc
Je v bližini Point Nantillonsa nad istim zavetiščem in prav tako ima zelo kratek dostop. V vzhodni steni sta Piola in Stemer splezala 250 m visoko novo smer z oceno ED. V južni steni pa je Piola plezal s Hopfgartnerjem in desno od svoje smeri z imenom Subtitles splezal še eno (430 m, ED).
Katalog ob 90-letnici PV
Komisija za kulturo in proučevanje planinske zgodovine pri PZS je lansko leto skupaj z Loškim muzejem, galerijo iz Škofje Loke, pripravila tudi slikarsko -literarno razstavo, ki je obiskala več naših krajev.
Ob tej priložnosti so izdali tudi spominski katalog »Razstava: gorska krajina in planinska literatura«. Katalog je uredil Andrej Pavlovec, v nakladi 800 izvodov pa ga je natisnila Tiskarna Tone Tomšič iz Ljubljane. V njem je na 20 straneh (A 5) tudi 15 črnobelih reprodukcij naših planinskih krajinarjev, natisnili so portrete prvih petih urednikov Planinskega vestnika pa tudi več prigodnih člankov.
Ker je katalog lepo dopolnile zbirki Planinskega vestnika, ga ekonomat Planinske založbe pri PZS tudi prodaja po ceni 250 dinarjev.
(I.D.)
Po »Pohorski smučini« (50 km)
Gorska reševalna služba Maribor vabi v nedeljo na pohod oziroma tek na smučeh s Pungarta pod Veliko Kopo do koče GRS na Arehu
MARIBOR - Gorska reševalna služba Maribor prireja pod pokroviteljstvom MS ZSS in ZTKO Maribor 3. pohod po »Pohorski smučini« Kope -Areh (50 km) v nedeljo, 2. marca, s startom na Pungartu pod Veliko Kopo. Start bo med 8, in 9. uro kaveljci in korenine pa bodo štartali skupaj ob 5. uri.
Prijave za organiziran avtobusni prevoz iz Maribora (ob 5. uri) izpred hotela Slavija sprejema Mirko Herman, ZTKO Maribor, Vita Kraigherja 8 najpozneje do 27. t. m. V drugih krajih se lahko prijavite tudi na ZTKO Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice.
Prijave za pohod oziroma tek bodo sicer zbrali pred startom. Štartnina je 350 dinarjev. Tekače iz Maribora bo avtobus počakal na Arehu, enako tudi prijavljence iz drugih krajev.
Start bo pri Grmovškovem domu na Pungartu pod Veliko Kopo, cilj pa bo pri koči GRS na Arehu. Kontrolni postaji bosta na Pesku (časovna zapo- ra ob 13. uri) in Sumiku, kjer bodo na voljo brezalkoholni napitki, okrepčila (vitergin, sladkor itd.), popraviti pa bo mogoče tudi opremo.
Vsi, ki so že nastopili na »Pohorski smučini«, naj ob prijavi oddajo spominske kolajne, organizatorji bodo poskrbeli za dograviranje letnice. Vsak, ki bo opravil pohod oziroma tek, bo dobil kolajno z vgraviranim priimkom, imenom in letnico pohoda.
Drsalni korak na prireditvi ne bo dovoljena, marveč samo klasični diagonalni korak.
H. U.