Novi tednik (1985) - Jože Zupančič: Prof. Tine Orel, slavist, rojen 9. 2. 1913 v Trzinu, je bil po končanem študiju zaposlen na naši šoli skoraj dvajset let. Kot profesor naprej v šolskem letu 1938/39, po vojni pa od l. 1945 do 1948. Zatem pa je bil cenjen ravnatelj vse do leta 1963. Torej skupaj 15 let.
Kot profesor je bil zelo uspešen. Široka razgledanost in načitanost sta mu omogočala opravljati delo sodobno, zanimivo, aktualno in razmišljajoče. Ozkosti ni poznal ne pri svojem delu ne pri delu dijakov.
Prof Tine Orel je v gimnaziji s svojim stilom dela v 15 letih vodenja vtisnil svoj pečat. V letih, ko smo potrebovali številne intelektualne kadre, ko je gimnazija s svojim programom bila najbolj cenjena šola med vsemi srednjimi šolami, se je zavod pod njegovim vodstvom, v sodelovanju s številnimi profesorji razvil v regijsko šolsko institucijo, ki je imela ugled med učitelji, starši, učenci in profesorji visokih šol, kamor je odhajalo dijaštvo skoraj v celoti. V šoli so uspešno izobraževali in vzgajali. Njegovo vodenje profesorskega zbora je bilo strokovno in demokratično.
Zelo znana, zanimiva, lahko bi rekli pravi literarni biseri, so bila njegova razmišljanja na uvodnih učiteljskih konferencah. Zanimal se je za vse oblike prostovoljnih aktivnosti. Posebej bi izpostavil njegovo zanimanje za pevsko in telesno kulturo. Mladinski mešani pevski zbor je v času njegovega ravnateljevanja dosegel enega svojih viškov. Za telesno kulturo pa naj omenim izgradnjo gimnazijskega stadiona, ustanovitev prvega šolskega športnega društva ter njegovo življenjsko ljubezen planinstvo.
Zelo se je razumel tudi z dijaki. Zapišimo le, da je kot ravnatelj sodeloval dvakrat (1949 in 1953) na mladinskih zveznih delovnih akcijah in da je organiziral vrsto planinskih izletov z dijaki. Zato ni čudno, da so mladi l. 1963, ko so se poslovili od svojega ravnatelja, ocenili, da je prof Tine Orel veliko storil za zboljšanje odnosov med profesorji in učenci, da jih je dobro poznal, daje našel s posamezniki neposreden stik in da je bil med mladino zelo priljubljen.
Hkrati s poklicnim delom je potekalo njegovo kulturniško, planinsko in politično delo. Ocenjeval je gledališko življenje v Celju. Pisal je strokovne in duhovite zunanjepolitične preglede. Sodeloval je pri Celjskem zborniku. Slovenski javnosti je znan kot planinec in planinski publicist.
Glavni urednik Planinskega vestnika je bil od leta 1948-1979. Njegovih sestavkov in spisov skoraj ne moremo prešteti. Kot politik je vodil številne različne komisije in svete. V občini, okraju in republiki. Prof. Tine Orel je bil z našo šolo, z bivšo gimnazijo življenjsko povezan. Tudi v času, ko je služboval drugod, in v času upokojitve. Zanimal seje za težave, uspehe. Še lani je sodeloval s svojim prispevkom v Letnem poročilu. Zapisal bi lahko, da je njegovo delo bilo resnično povezano s Celjem, z gimnazijo. Tu je bilo njegovo prvo službeno mesto in tuje zaključil svojo pot z blestečim govorom, ki ga je imel dan pred svojo prerano in nepričakovano smrtjo z eno od povojnih gimnazijskih generacij.
Upravičeno smo žalostni ob izgubi človeka, ki je imel našo šolo in naše delo iskreno rad.
Prof. JOŽE ZUPANČIČ
Novi tednik, 11. julij 1985