Delo, Šport: ... Omejitev na planinskem srečanju, Paklenica 79
Doslej tudi do 500 udeležencev na prvomajskem planinskem taboru pri nas - Večja skrb za varnost in okolje
LJUBLJANA - Redke so prireditve na prostem, na katerih je potrebno omejevati udeležbo. Prvomajski tabor jugoslovanskih alpinistov v Paklenici pa je ena takih. Ker se je na njem v preteklosti zbralo tudi po 500 in več mladih alpinistov od vsepovsod, tudi iz tujine in je zato trpela varnost, pa tudi okolje, so alpinisti že nekajkrat sprejeli ustrezne sklepe. Žal pa jih vsi niso upoštevali.
Na zadnjem zboru načelnikov slovenskih odsekov pa so sklenili, da temu narede konec. Na prvi seji KA po praznikih bodo namreč temeljito analizirali ravnanje vseh in javno objavili kršitelje, hujše primere pa predali častnemu razsodišču planinske organizacije.
Udeležba na srečanju je dovoljena le pripravnikom (in seveda alpinistom), ki imajo že vsaj 15 vzponov, za udeležence alpinističnih šol pa je potrebno izbrati druge, primernejše terene. Vsi udeleženci bodo za stroške organizacije prispevali po 10 din. Prisotni inštruktorji pa bodo dolžni v primeru potrebe pomagati vodstvu. Le-to bo k vodenju pritegnilo tudi po enega zastopnika vsakega AO oziroma AS in prek njega bodo udeleženci morali sporočati načrte vzponov.
Ob prihodu bodo vsi dobili posebne vrečke, v katere bodo odlagali odpadke. Še posebej bo potrebno spoštovati privatna zemljišča (prepoved šotorenja!). Le ob upoštevanju vsaj teh minimalnih zahtev lahko računamo, da se bodo srečanja v Paklenici, ki je nacionalni park, lahko nadaljevala. In želja vseh je, da bi se, saj bo letos že XX. zaporedno srečanje. Stene v kanjonu Velike Paklenice in deloma tudi Male Paklenice so vsekakor idealen teren za preizkus sposobnosti pred poletno sezono.
Med srečanjem bodo organizatorji pripravili festival planinskih in alpinističnih diapozitivov ter filmov. K sodelovanju vabijo vse, ki imajo primerne zbirke. Informacije pa je mogoče dobiti vsak delovnik med 19.30 in 21. uro v pisarni PDS »Velebit«, telefon (011)424-488.
FRANCI SAVENC
Skupna ureditev Turnca
Šmarnogorski plezalni vrtec bo vsestransko uporaben
LJUBLJANA - Zbor načelnikov slovenskih AO in AS je sprejel sklep, naj bi vsi slovenski alpinisti prispevali k ureditvi šmarnogorskega Turnca. Plezalni vrtec na Turncu je namreč vsestransko uporaben, potrebno bi ga bilo le primemo opremiti, pa bo postal republiški demonstracijski center za vse strokovne delavce v planinski organizaciji - za mladinske in planinske vodnike, alpinistične in GRS inštruktorje, gorske vodnike, pa tudi za študente VŠTK in druge.
Pripravljalna skupina, ki jo vodi Jure Ulčar, načelnik AO Matica, je že pričela z delom. V načrtu imajo za sedaj, da bi vsa stojišča (varovališča), pa tudi standardne smeri opremili s posebnimi ekspanzijskimi klini, ki jih izdelujejo iz jeseniških ter PZS klinov.
Zbor načelnikov priporoča, naj bi vsak slovenski alpinistična kolektiv prispeval po en klin na člana (30 odstotkov klinov PZS), oziroma ustrezno vsoto denarja. To in pa dodatno finančno pomoč po načelu - kolikor je mogoče, tisti ki Turnc več uporabljajo nekaj več, drugi pač manj - naj bi poslali na PD Ljubljana - matica, Ljubljana - Miklošičeva 17 (žiro račun 50101-678-47670, z oznako »Turnc«) in to čim prej.
F.S.
Pogosti obiski Kleka
Stena Kleka (nad Ogulinom) je za »ogrevanje« pred poletno sezono že dalj časa izredno priljubljena. Zadnjega marca so v njej preplezali Dragmanovo smer Franci Pleterski, Aleš Stopar in Bojan Šrot (vsi Celje). V soboto 6. t. m. ponoči (vstopila sta šele ob 23. uri) sta Franci Topolovec in Jože Tucič (oba TAM) preplezala »Smer za kitaro«, v nedeljo pa kljub slabemu vremenu (sneg) še »Omladinsko«. Teden dni kasneje sta Celjana Franc Čanžek in Srečko Mesarec ponovila redko plezano »Železničarsko« (5 ur), dan kasneje pa še Žoharjev steber. Ivan Lesjak in Stojan Vernik (prav tako AO Celje) pa sta v nedeljo ponovila »Dragmanovo«, v ponedeljek pa HPD 90 in »Žoharjev steber«. Te dni so bili pod Klekom tudi Zagrebčani (AO Velebit), ki so imeli tečaj in šest članov AO Črna, ki so opravili skupno 18 vzponov (v 7 smereh). »Tajanstveno« in »Damuzovo plafonjerko« sta plezala Igor Radovič in Zdravko Grosar, Pavle Lesjak in Slivo Lupša, »Kratko«, HPD, »Smer za kitaro« in »Vrijeskovo pločico«, Jure Maurič in Viktor Povsod pa »Cepinaško« in »Dragmanovo smer«.
Osp privlači
Stena nad Ospom postaja vse bolj zanimiva. O prvih treh naših ponovitvah smo že poročali, sedaj pa jih je še toliko, da kmalu najbrž ne bomo imeli več pregleda. V petek, 18. t. m. sta Gobo preplezala Janko Humar (Bohinj) in Ivo Veberič (Kozjak), v soboto pa se je eni navezi komaj še posrečilo, da se je spustila, ko se ji je po drugem raztežaju zataknilo. Staro smer pa so ponovile kar štiri naveze. Kranjčani Marko in Ivo Česen (5 ur) ter Klemen Kobal in Matej Kranjc, članica Akademskega AO Marija Sabolek (prva naša plezalka v steni) in Idrijčan Peter Poljanec ter Kamničana Plevel in Gladek.
Mešana naveza Slavko Šikonja (Domžale), Marko Hrovat, Miro Šušteršič in Franci Vrankar (vsi Mengeš) pa je skušala preplezati novo smer 30 m desno od Stare smeri, po najbolj naravnih prehodih. Izkazalo pa se je, da so tam že plezali. Smeri so sledili tri raztežaje (IV-, AO), tam, kjer se je pričel lažji svet, pa so nadaljevali naravnost navzgor in kakor kaže, preplezali novo varianto (Medo). Variante je 80 m (vse smeri 160 m), plezali so 6 ur, ocenili pa so s V-, A1. Za ponavljalce priporočajo zagozde in profilne kline, opozarjajo pa na majave bloke.
Komisija UIAA za ekspedicije
Od lani ima mednarodna planinska zveza (UIAA) tudi posebno komisijo, ki se ukvarja z alpinističnimi odpravami. Na zadnjem zasedanju (30. marca letos), so sklenili, naj bi članice vsako leto (do 26. februarja) poslale čim podrobnejše informacije o tovrstnih načrtih, sproti pa naj bi poročale tudi o uresničevanju le-teh.
Predsednik poljske federacije alpinistov Andrzej Paczkovski je povedal, da snujejo odpravo v Tibet (Šiša Pangma), iz neuradnih razgovorov pa je bilo moč izvedeti, da je predsednik bavarske deželne vlade F. J. Strauss ta vrh že izbojeval za ZRN tin DAV že pospešeno pripravlja odpravo. Grey iz Velike Britanije je poročal o angleško - nepalskl odpravi na Gaurisankar (7145 m), ki bo šla na pot letos jeseni, Sovjetska zveza je potrdila namero, da se poskusijo z Everestom šele leta 1982. Pomembno pa je, da so se dogovorili čim prej organizirati znanstveni simpozij o »višinski« medicini.
Vzporedno so tekle razprave tudi v drugih komisijah in izvršnem komiteju. Posebno pozornost so posvetili vprašanju onesnaževanja gora. Veliko eksperimentirajo s posebnimi stiskalnicami za odpadke, pečmi za sežiganje itd. Najučinkovitejša je pa še vedno nam dobro znana samopomoč pod geslom »počistiti za seboj« ali »Vsakdo naj svoje smeti sam nosi v dolino.« Za novo članico UIAA so izvolili »Alpine Club of Pakistan« iz Ravalpindija, Nepalu pa načelno odobrili pomoč z inštruktorji. Ob tem naj omenimo, da je bilo veliko zanimanja ob novici, da SFRJ v tej himalajski državi gradi gorniško šolo za Šerpe, ki naj bi letos jeseni že pričela z delom.
V Leccu brez naših
Mednarodnih alpinističnih rallyev v Leccu (Italija) so se od vsega začetka udeleževale le naše društvene ekipe (najprej iz Radovljice, zadnja leta pa iz Mojstrane), letos pa smo ostali celo brez zastopstva. Letošnjega XIV. smučarskega rallya, ki je minil v slabem vremenu, se je udeležilo 30 ekip iz Avstrije, Bolgarije, Italije, ZRN, Francije in Španije. Zmagali so Nemci pred Bolgari.
Z Elanovimi smučmi s Pik Lenina
Poročali smo že, da se je 17. avgusta 1978 ob 18. uri z vrha Pik Lenina (7134 m) kot prva ženska na smučeh spustila sovjetska alpinistka Olja Agranovska. Sedaj pa je bolgarski tednik Eho objavil posnetek, s katerega je razvidno, da je ta ekstremni spust opravila na smučeh naše tovarne Elan.
V Nad Šitom glavi in Planjavi
V soboto 14. t. m. sta Stane Hrovat in Rudi Lang (oba AO Kranj) preplezala Uroševo grapo v Nad Šitom glavi. Ker sta vstopila nekoliko kasno, se jima je sneg že močno udiral in prožili so se tudi že plaziči. V Kamniških Alpah pa sta Mengšana Janez in Vanda Šušteršič preplezala »Diagonalno smer« v južni steni Planjave.
Kopna tudi Strelčeva peč
Marsikdo ne ve, da tudi Savinjska dolina skriva plezalsko silo zanimive stene, ki so preplezljive tako rekoč vse leto. Strelčevo (1336 m) in Golarjevo peč (1272 m) smo v tej rubriki že večkrat omenjali. V soboto 14. t. m. so Iztok Brumec, Tone Golnar in Zdenko Zorič (vsi AO Kozjak) ponovili Cicov raz v Strelčevi peči.
Skozi selekcije
V Sloveniji je že več kot 1000 registriranih alpinistov - Dosti novih nalog
LJUBLJANA - Na vsakoletnem zboru so se srečali načelniki slovenskih alpinističnih odsekov in sekcij. Udeležba je bila dobra, saj so se zbora udeležili zastopniki vseh aktivnih kolektivov. Snovi za razpravo ni zmanjkalo, tako da se je zbor kar zavlekel.
Poročilo načelnika komisije za alpinizem PZS, ki je zajelo obdobje 1977 - 79, je bilo obsežno, saj je imela komisija kar 17 sej, podkomisija in druga delovna telesa pa tudi številne sestanke. Največ časa so posvetili sistemu kategorizacije, izdelali so nov pravilnik, podkomisija za kategorizacijo pa je oblikovala sistem selekcioniranja, ki bo prav gotovo omogočil boljše in kvalitetnejše delo. Sicer pa je bil tudi že nujno potreben. Na Slovenskem je namreč več kot 94.000 registriranih planincev in precej več kot 1000 registriranih alpinistov. Selekcioniranje se bo začelo že na ravni odsekov in sekcij, nadaljevalo na občinski ravni, kar je novost, tretji selektor bo komisija za alpinizem, zadnja pa komisija za odprave v tuja gorstva.
Ena izmed pomembnih nalog zbora je bila tudi izvolitev nove komisije za alpinizem. Iz predlogov AO in AS so izbrali kar 33 članov, za načelnika pa so soglasno izvolili Franceta Malešiča, člana AO Kamnik.
Okvirni program bodočega dela obsega dokončno ureditev kartoteke vseh slovenskih alpinistov, ki naj bi vsebovala vse najpomembnejše podatke, organizacijo tradicionalnega srečanja alpinistov in zbora načelnikov, pripravo turnih smukov, zimske in letne tečaje, zagotovitev vzgojne literature in vzgoja več inštruktorjev ter vodnikov, saj je tretjina slovenskih AO še brez njih.
J.A.