Boris Štupar 16.02.1968 23:16 1741 0

Prvenstveni zimski vzpon v severni steni Debele peči (2007m)

Železar (1968): Mojstranška alpinista Zvone Kofler in Janko Ažman sta z novim, plezalnim podvigom zopet dokazala, da sodita v vrh slovenskih alpinistov.

V skrajno slabih snežnih razmerah sta, dne 1. februarja 1968 v 14. urah preplezala Jesih—Potočnikovo smer v severni steni Debele peči. Stena je visoka 600 m, smer je ocenjena s IV., mestoma s tež. stopinjo. Prva sta jo preplezala znana slovenska alpinista Pavla Jesih in dr. Miha Potočnik, 16. julija 1928.
Alpinista sta odšla na pot ob polnoči iz Mojstrane, potem ko se je Ažman vrnil iz službe. Po dveh urah hoje sta prispela do Kovinarske koče v Krmi. Od tod je pristop do podnožja stene terjal cele štiri ure naporne hoje po glo-bokem pršiču, ki se je mestoma udiral do pasu. Ob 7. uri zjutraj, ko se je pričelo daniti, sta plezalca vstopila v steno, ki pa jima je nudila skrajno neugodne snežne razmere. Poledenele skale je pokrivala debela plast pršiča. Za vsak stop in oprimek je bilo treba očistiti sneg do skale. Težko je z besedo prikazati človeku zimsko podobo stene, če jo le-ta še ni okusil.
S skrajnimi napori sta v poledeneli skali premagovala detajle, katere sta ocenila s VI tež. stopnjo.
Kratek zimski dan je bil kmalu pri kraju, noč je prekrila steno. Mlada plezalca pa nista odnehala. Prvi v navezi je prižgal čelno svetilko in nadaljeval s plezanjem, med tem ko je drugi nadaljeval v temi. Končno sta ob 23. uri dosegla vrh.
Toda tu še ni bilo konec ture. Na vrhu ju je sprejel leden veter, ki je nosil oblake pršiča. Sestopanje v noči ni bilo možno. Treba je bilo urediti bivak. Bila sta brez opreme, ki je potrebna za prenočevanje v zasneženih gorah, S seboj sta imela le nekaj rezervne obleke in tanko bivak-vrečo.
Po dolgi mrzli noči, sta se že ob prvem svitu pripravila za sestop. Razgibala sta od mraza otrple ude, potem pa ugotovila, da so čevlji popolnoma zmrznili. Počakati sta morala, da ju je obsijalo sonce in jima za silo omehčalo čevlje.
Ob 10. uri dopoldne sta zapustila vrh in se začela spuščati v dolino. Sestopala sta po grapi desno od Debele peči. Grapo prekinja več skalnih pragov, prek katerih sta se morala spuščati po vrvi. Celih šest ur sta potrebovala za sestop v dolino Krme. Od tu pa ju je čakala še dolga pot v Mojstrano, ka-mor sta prispela ob šestih zvečer.
Drugo jutro se je Kofler udeležil v Begunjah smučarskega tekmovanja lesnih in gozdnih delavcev in zasedel odlično 2. mesto. S tem vzponom sta alpinista proslavila 75-letnico obstoja slovenske planinske organizacije in 40-letnico dela gornikov v Mojstrani.
Ob tem uspehu jima vsi planinci iz Dovjega in Mojstrane iskreno čestitamo.

M. K.

Sekcija PD Dovje - Mojstrana na osnovni šoli
Na pobudo ravnatelja šole Branka Brica so na osnovni šoli v Mojstrani 15. januarja ustanovili sekcijo Planinskega društva. V sekcijo je vključenih 45 članov, ki še obiskujejo osnovno šolo.
Namen sekcije je, da se z mladimi posebej ukvarja na področju planinstva. Prirejali bodo predavanja, filmske predstave s planinsko tematiko in izlete. S tem hočejo mladim pokazati lepote gora doma in na tujem in med njimi razvijati tovarištvo, medsebojno pomoč, skromnost in podobno. Planinsko društvo Dovje — Mojstrana je določilo za mentorja Janeza Brojana in Miha Kersnika, obljubilo pa je moralno in materialno pomoč pri delu sekcije. Imajo svoj upravni odbor, ki mu predseduje Petra Guzelj.
Sprejeli so tudi program dela sekcije, ki vsebuje pridobivanje novih članov, predavanja in izlete.
Del programa so že izvedli. S predavanjem znanega alpinista iz Mojstrane tov. Mlekuža o švicarskih in francoskih Alpah, ki je bilo ilustrirano z barvnimi diapozitivi, so bili mladi zelo zadovoljni. Seznanili so jih tudi že z zgodovino planinstva v domačem kraju.

M. K.
Železar, 16. februar 1968