Slovenski narod (1942): Huda zima 1942 - v časniku Slovenski narod
urejal od jan. do 3. febr. 2013, France Malešič
primerjaj s članki v Slovencu, Jutru idr.

SN, št. 26, ponedeljek, 2. februar 1942, str. 2, Nov sneg

Nov sneg

Ljubljana 2 februarja.
Letošnja zima je za naše kraje res nekaj izrednega. Mraz kar noče popustiti. Že večkrat smo mislili, da nas bo vsaj za nekaj dni nehalo zebsti, pa smo se vedno zmotili. Najhujši mraz, ki smo ga imeli nekaj dni, je sicer popustil, toda zebe nas še vedno, dasi nekoliko lažje prenašamo sedanji mraz, ker smo se mu nekako privadili tiste dni, ko je bil najhujši.
Včeraj je začelo zopet rahlo snežiti. Davi smo videli, da je zapadlo nekaj novega snega. Včeraj je bilo pa premrzlo, da bi moglo močno snežiti. Danes dopoldne, ko je bilo nekoliko toplejše kot včeraj, je pa že precej močno snežilo. Svečnica se je letos izkazala in vse kaže, da mraza še ne bo konec, ker imamo preveč snega pa tudi začetek februarja za take zime, kakršna je letošnja, ne upravičuje upanja, da bi pritisnil jug.

 

SN, št. 27, torek, 3. februar 1942, str. 2, Kako dolgo nas bo še zeblo? Svečnica nam je nasula suhega snega Dobrih šest tednov do pomladi (zanimiv čl.)

Kako dolgo nas bo še zeblo?

Svečnica nam je nasula suhega snega
Dobrih šest tednov do pomladi

Ljubljana, 3. februarja.
Zimskih »radosti« je bilo doslej v tej zimi že toliko, da si jih ne smemo več mnogo želeti. Zdaj nam ni treba več ugibati, ali bo letošnja zima huda ali mila, saj smo se vsi naužili dovolj mraza. nezanesljivo ,je pa še vedno, ali nas bo tudi v tem mesecu tako zeblo kakor v januarju. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajala zima.
V starih časih so si lahko pomagali, ko je bil skoraj vsak zimski svetnik ali praznik vremenski prerok. Napovedovali so zimsko vreme po tem, kakšno je bilo na Kraljevo, po tem, kakšna sta bila dneva »sredozimcev« Vincenca in Neže, posebno pomembna pa je bila svečnica. Na svečnico je moralo biti še vražje mrzlo in slabo znamenje je bilo, če je na ta znameniti dan kapljalo od strehe, kajti pomenilo je, da bo zima trajala še dolgo ter da bo pritisnil še hud mraz. Dandanes smo pa že skoraj povsem pozabili na stare vremenoslovne izkušnje in prerokbe ljudskih vremenarjev. Vemo le, da svečnica nekaj pomeni. Zato pa nam tudi ni vedel nihče napovedati po včerajšnjem vremenu, kakšni bodo prihodnji tedni.
Nekateri so najbrž tudi pozabili, kako deželani časte svečnico. Na svečnico nosijo blagoslavljat sveče, ki jih potrebujejo ob raznih posebnih slovesnostih in resnih primerih ter pripetljajih. Dan po svečnici imajo blagoslovljene sveče velik pomen. Če se obkrožiš na današnji dan s prižgano blagoslovljeno svečo in sicer trikrat okrog glave in okrog vsakega uda posebej, se ti med letom ne more pripetiti nobena hujša nesreča. Stari običaji in verovanja ob svečnici so dali temu zimskemu prazniku poseben čar.
V mestu je bilo seveda drugače. Svečnica je bila le predpustni praznik, torej dan za prirejanje plesov. Konkurenca med društvi je bila huda, kajti svečnica je bila vselej višek predpustne sezone; če društvo dotlej ni priredilo plesa, ga je moralo vsaj na svečnico, in kdor še ni začel plesati, je moral plačati obol predpustu na svečnico.
Svečnica je bila pa vedno najbolj imenitna kot mejnik zimskega vremena. Vsaj verovali smo, da se o svečnici mora vreme vselej spremeniti. Tega niso še vedno povsem pozabili tudi meščani. Zato so prejšnji mesec posebno težko pričakovali svečnico ter se tolažili z njo, češ tedaj bo konec hudega mraza. V resnici je bilo v nedeljo še precej mrzlo in pihala je neprijetna burja, a včeraj zjutraj se nam je zdelo na prostem bolj prijetno kakor v nezakurjenih sobah. Sneg ser je ponujal že v nedeljo, ko se je v višjih zračnih plasteh jug spoprijel z burjo. Zdelo se je, da je zmagala burja. Jug pa vendar še ni položil orožja. Zato so se tople in zračne plasti včeraj še zelo mešale in snežilo je skoraj ves dan. Pri tleh se je uveljavljala burja in sneg je bil suh, zgoraj pa je kraljeval jug. Letos nam pošiljajo samo izvrstno blago: doslej smo dobili vselej suh, droben sneg, o kakršnem so smučarji prejšnja leta smeli komaj sanjati.
Zdaj že smemo vsaj misliti na pomlad, čeprav ne vemo, kdaj se bo začela. Koledarju ne smemo verjeti. Po koledarju se bo pomlad začela že čez dobrih šest tednov. Vendar pa upamo, da nas ne bo zeblo še šest tednov, saj sev je sedanja zima začela že oktobra, tako da je doslej trajala nad četrt leta. Naj torej traja še ta mesec in nihče se ne bo smel več pritoževati, da je bila prekratka. nekateri prerokujejo že zdaj, da bo letošnja pomlad zgodnja prav zaradi tega, ker se je zima začela tako zgodaj in ker je bil januarski mraz tako »soliden«. Tudi mi bi vas radi tolažili z napovedmi, toda ker se prerokbe navadno ne uresničijo, ne napovedujemo, kako dolgo nas bo še zeblo. Z zanesljivostjo pa smemo trditi, da bomo dobili še večkrat dobro mero snega. Ni pa seveda zanesljivo, da bo vedno tako suh, kakor je bil doslej. Pričakovati tudi smemo, da nas bo še nekaj dni v tem mesecu najbrž prav tako zeblo kakor v januarju v najbolj mrzlih dneh. V vseh hujših zimah so bili namreč najmrzlejši dnevi v februarju (čeprav je bila povprečna mesečna temperatura februarja višja kakor januarja), zato najbrž tudi v tej zimi ni še konec mrzlih dni. Februarja namreč doseže zračni tlak večkrat letni maksimum in kadar je »baromet visok« pozimi, je navadno zelo mrzlo. Veseli bomo lahko, če se ta napoved ne bo uresničila.

 

SN, št. 28, sreda, 4. februar 1942, str. 2, Kam se hodijo Ljubljančani smučat
'' '' str. 3, Na Dolenjskem je zapadel nov sneg – Ponekod je zapadlo na staro podlago dobrega pol metra
'' '' str. 4, Največji zemeljski plaz

Kam se hodijo Ljubljančani smučat

Ljubljana, 4. februarja
Nekdo, ki se ne hodi nikamor smučat, ker še ne zna stati na smučkah, pravi, da je Polževo zaradi velike reklame najbolj znano, vendar pa tam smučanje ni zdaj kaj posebnega, ker je sneg brez vsake podlage, ker je bil hitro zvožen. V nedeljo in na Svečnico je na Polževem zopet kar mrgolelo smučarjev, ki so imeli naravnost izvrstno smuko. Takega snega, kakor je zdaj povsod brez izjeme za smuko, že dolgo ni bilo v nižinah. Smučarji poznajo tak sneg samo v planinah, pa še to redko. Zvoziti ga skoraj sploh ni mogoče, ker ga je preveč. Tudi tam, kjer smuča dan za dnem množica smučarjev, je sneg za smuko ob tem vremenu izboren.
Letos namreč južnega snega sploh še nismo imeli. Zapadel je suh sneg, ki se je dobro vlegel, da je zdaj snežna odeja povsod gosta in da smučke do zemlje nikjer ne pridejo. Celo na Rožniku, kamor se hodijo Ljubljančani smučat sleherni dan, so le tu pa tam s kristjaniami preglodali snežno odejo, da se vidi nekaj krtin. To je pa le na najbolj strmih krajih in še tam je zdaj zapadel nov sneg, tako da preveč zvoženega sploh nikjer ni. Na Gradišču nad Višnjo goro so že davno odkrita smučišča. Gradišče ima pa v primeri s Polževim to slabo stran, da leži proti jugu in zato tam sneg mnogo prej skopni, kakor na Polževem ali pa se ga sonce preveč prime. Seveda je pa zdaj smuka tudi tam izvrstna. V splošnem pa naj bi veljalo načelo: tudi v reklami objektivnost!

Na Dolenjskem je zapadel nov sneg

Ponekod ga je zapadlo na staro
podlago dobrega pol metra

Ljubljana, l. februarja.
V noči od ponedeljka na torek in še včeraj je na Dolenjskem spet snežilo. Včeraj čez dan se je sneg sicer samo ponujal, v gostih kosmičih pa je padal prejšnjo noč, tako da je spet pobelil vso Dolenjsko, ki se še ni znebila niti prejšnjega snega. Zorane ceste in od smučarjev zorana pobočja je sneg spet zalil tako, da so včeraj morali ceste čistiti z velikimi plugi, če so hoteli omogočiti vsaj skromen, najnujnejši promet. Zorali so seveda samo glavno cesto, dočim so si po manj pomembnih cestah kmetje napravili gazi, čez dan pa so te gazi s sanmi in drugimi vozili razširili.
Novega snega je v nekaterih predelih Dolenjske zapadlo precej čez pol metra, posebno obilen pa je bil spet – kakor letos že nekajkrat – v krajih od Višnje gore mimo Stične tja do Novega mesta. Ljubljančani, ki so bili včeraj na Dolenjskem, so bili začudeni, saj v Ljubljani ni snežilo in niso pričakovali novega snega niti na Dolenjskem. Bili so prepričani, da so vsa pota že shojena in so se temu primerno obuli. Na Dolenjskem jim je sneg pripravil iznenadenje: silil jim je tja do kolen in se trmasto puščal v obutev, da so bili nežni in razvajeni meščani kmalu temeljito premočeni.
Novi sneg na Dolenjskem dolenjskega kmeta ni kar nič ujezil. Kolikor je bil preskop, da je bil dolenjski kmet že v strahu za svoje zimske posevke, ki v topli in namočeni zemlji ne bi kaj prida prezimili, je postal pozneje radodarnejši in je dolenjsko krajino s svojim belim plaščem, ki očem jemlje vid in jih slepi, visoko prekril. Zdaj jo je v svoj zimski plašč uklenil še bolj in se nam ni več treba bati pomladnih in poletnih mesecev. Ozimina bo pod snegom ugodno prezimila in bo pomladi dala plodove, ki si jih vsi želimo.
Zaradi novega snega na Dolenjskem trpi edino zverjad – mednjo štejemo tudi ponižne in strahopetne dolgoušce – ki le s težavo najde dovolj hrane in se zaradi tega, rada približa človeškim bivališčem. Človek pa mora biti pozimi prizanesljiv tudi do zverjadi!
Dolgoušci in drugi prebivalci naših gozdov, ki so že itak precej redki, se komaj še bore za svoje življenje z visokim snegom. Zakaj bi jim poleg snega stregel po življenju še človek, ki mu nočejo nič žalega? Na to bi morali pomisliti divji lovci, ki jih je na Dolenjskem čedalje več.
Resnična ljubezen do soljudi, ki jih najbolj tare zima in ki je dandanes žal zelo redka, bi morali vsi poznati tudi do živali. Do ptic, ki prezebajo v naših krajih, pa jih vendarle ne zapuste, je človek še kolikor toliko dober in prizanesljiv, enako dobroto in prizanesljivost pa bi moral poznati tudi do nenevarna divjačine, ki daje našim gozdovom življenje in ki nikomur ne stori nič žalega.
Novi sneg naj bo hkrati tudi nov opomin, da moramo ljubiti vse, kar živi v prirodi in da ne smemo nikomur streči po življenju.
Grdo razvado divjih lovcev, ki pri svojem protizakonitem lovu zlorabljajo se zimo, ko zverjad že itak dovolj trpi, bi bilo nujno potrebno z najostrejšimi ukrepi popolnoma zatreti.

Največji zemeljski plaz

Največji zemeljski plaz so imeli leta 1805 v dolini Goldau v Švici. Z gore Ruffi je prihrumel v dolino tako ogromen zemeljski plaz, da je povsem zasul šest vasi. Več sto ljudi Je izgubilo življenje. Prst in kamenje je bilo razmetano 35 km daleč naokrog.

 

SN, št. 29, četrtek, 5. februar 1942, str. 1, V Turčiji 2 m snega – Plazovi v Švici –
str. 3, Leta 1929 ni bilo tako hudo … Kako je bilo v resnici med hudo zimo l. 1929 –
str. 3, Snežni plaz zasul štiri ljudi

V Turčiji 2 m snega

Ankara. 5. febr. s. Po vesteh iz vilajeta Cijankiri je tamkaj zapadlo 2 metra snega. Lavina, ki je zdrčala na vas Ciurukviram, je porušila 7 hiš. Bilo je 12 smrtnih žrtev in več ranjenih. Reševalni oddelki odstranjujejo sneg.

Ankara, 4. febr. d. Turčijo so zajeli silni snežni viharji. V pokrajini Ciamkiri je snežna plast ponekod dosegla višino 2 m. Pri vasi Čuruviran se je vdrl plaz, ki je zagrnil 7 stanovanjskih hiš. Pri nesreči je našlo smrt 12 prebivalcev, večje število pa je bilo ranjenih.

Plazovi v Švici

Bern, 4. febr. d. Za vasjo Gurtnellen v švicarskem kantonu Uri se je vdrl snežni plaz, ki je zasul 12 hiš. V vasi Backenried je prav tako snežni plaz zasul del naselja. Reševalci so izpod snega odkopali 7 trupel ponesrečencev, med katerimi je bilo troje otrok.

Leta 1929 ni bilo tako hudo...

Kako je bilo v resnici med hudo zimo l. l929 – Januar ni bil mrzlejši kakor letos, precej mrzel je pa bil še februar

Ljubljana, 5. februarja.
Kdaj je bila hujša zima, leta 1929 ali letos? Na to vprašanje zdaj sicer še ne moremo zadovoljivo odgovoriti, ker nas čaka še nekaj tednov zime in nihče ne ve, kakšen bo februar. Lahko pa rečemo, da smo zimo l. 1929 nekoliko preveč povzdigovali. Bila je res mrzla, toda v splošnem ne bolj kakor letošnja doslej. Letos januarja je bilo nekaj dni celo mnogo bolj mrzlih kakor l. 1929. Ne smemo tudi pozabiti, da se je sedanja začela zelo zgodaj, med tem ko je bilo tedaj začetek prave zime šele po novem letu. Sedanja zima se je začela v resnici že ob koncu oktobra, Čeprav je bilo pozneje še precej toplih dni. Zelo mrzlo je bilo tudi že ob koncu decembra: pritiskal je že pravi zimski mraz. Čeprav še ni bilo snega. Če bi imeli tedaj sneg v Ljubljani, bi nas še mnogo bolj zeblo. Sneg je pa tedaj ležal na Dolenjskem in Notranjskem in tam je bilo v nekaterih kraj že tedaj celo mrzleje kakor januarja l. 1929.

Značilnosti zime leta 1929

Zima pred 13 leti se je začela sorazmerno pozno. Glede na to bi že smeli reči, da ni bila hujša od letošnje; v sedanji zimi je bilo doslej že več mrzlih dni kakor v tedanji do začetka februarja. Tedanja zima je bila v primeri s sedanjo sorazmerno kratka – trajala je januarja, februarja in v prvi tretjini marca, a med tem časom je bilo celo nekaj južnih dni – toda mraz je trajal vzdržema več tednov. Nekaj tednov je pa bil še sorazmerno znosen, saj tako mrzlih dni, kakršne smo doživeli letos v zadnji tretjini januarja, sploh ni bilo. Toda tisto zimo so ljudje prenašali mnogo težje, ker je bilo tedaj tudi mnogo snega, ker je zelo trpel železniški in cestni promet, ker je bilo v mestih veliko pomanjkanje kuriva, pa tudi živeža je začelo primanjkovati in ker so bile posledice zime sploh takoj zelo občutne. Snega je bilo tedaj mnogo več kakor letos. Pogosto so snežni plazovi in veliki zameti na nekaterih železnicah povsem ustavili promet. Premogovniki niso imel pripravljenega dovolj premoga in trgovci se niso mogli zalagati s kurivom sproti, ker niso bili pripravljeni na tako ostro zimo. Predvsem je bilo treba založiti s premogom državne ustanove in železnico, zato je pa kuriva primanjkovalo za zasebnike. Reči smemo, da so bili ljudje tedaj celo slabše pripravljeni na hudo zimo kakor zdaj. Zima se jim je tedaj zdela tem hujša tudi zaradi tega, ker so bile prejšnje zime mile. Zadnja leta se pa vrste precej hude zime in ljudje se zdaj bolj skrbno pripravljajo na vsako zimo, zlasti odkar je vojna.

Kako je bilo januarja

Januarja l. 1929 je bilo vreme v prvi polovici meseca precej podobno vremenu prejšnjega meseca. Vendar je bila letošnja prva polovica malo toplejša. Razlika je tudi v tem, da je letos začelo snežiti šele sredi januarja, med tem ko je l. 1929 snežilo že na novega leta dan in je zapadlo prve dni meseca okrog 30 cm snega. Potem je začel naglo naraščati zračni tlak. Letni maksimum zračnega tlaka je bil tedaj dosežen 9. januarja, najmrzlejši dan tiste zime je pa bil v Ljubljani 3. februarja. Mraz je naraščal počasi; 2. januarja je jutranja temperatura znašala –2°, 3. jan. –3.5, 4. jan. –2°, 3. jan –3°, 7. jan. je mraz čez noč popustil in je znašala jutranja temperatura 0.5°. Hujši mraz je začel pritiskati 8. januarja, jutranja temperatura je znašala –10°. Najhujši mraz je bil januarja l. 1929, 12., ko je jutranja temperatura (ki pa ni najnižja dnevna temperatura) –21°. V prvi polovici januarja je bila tedaj najnižja dnevna temperatura nižja kakor letos. Najnižja temperatura po posameznih dnevih je bila letos v prvi polovici januarja 15., ko je znašala –18°. Druga polovica januarja je pa bila letos mnogo mrzlejša kakor leta 1929. Najnižja jutranja temperatura je bila tedaj 19. januarja. –19°, letos pa 23., ko je znašala sredi mesta zjutraj –25.3°. Tisti dan je znašala najnižja temperatura na Barju –30°, v D. M. v Polju pa celo –31°. Leta 1929 je pa bilo v drugi polovici januarja nekaj dni mnogo toplejših. Tako je znašala jutranja temperatura 22. januarja –2° in prihodnje dni tudi ni bilo posebno mrzlo. Zato je pa zopet začelo močno snežiti. Snežni zameti so čedalje bolj ovirali ves promet in dan za dnem so se prožili veliki plazovi, ki so ogrožali zelo resno železniške zveze.

Velike zimske nadloge februarja

Zimskih nadlog pa tedaj januarja še ni bilo konec. Časopisje je poročalo dan za dnem o snežnih plazovih, zametih, pomanjkanju kuriva in da v mestih primanjkuje celo vode, ker je zamrznilo mnogo vodovodnih cevi. Zelo mrzli dnevi so bili v začetku februarja, mnogo bolj kakor letos, saj je bil najmrzlejši dan tiste zime. kakor rečeno, 4. februarja. Prvih 14 dni februarja je bil že hud mraz. Najvišja jutranja temperatura je bila 6. febr., ko je znašala –9°. Mraz je pritiskal zelo do 16. febr., ko se je pa tedaj malo ogrelo, so se začeli prožiti plazovi. Velik plaz je zasul železnico pri Rimskih Toplicah, da je bi nekaj dni ustavljen ves promet. 13. februarja, ko je znašala jutranja temperatura v Ljubljani –20.6° je povsem zamrznila Ljubljanica. Spremenila se je v veliko drsališče, k so se ga mnogi posluževali zlasti v Trnovem.

Polovica Ljubljane brez vode

11. februarja je naš list poročal, da je polovica Ljubljane ostala brez vode, ker je zamrznilo mnogo vodovodnih cevi. Od mraza so začele pokati tudi glavne cevi, ki niso bile zakopane dovolj globoko pod cestnim površjem. Meščani so pa najbolj trpeli, ker je primanjkovalo zelo kuriva. Premog je postal v pravem pomenu besede dragocen. Meščani so čakali pred hišami na premogarje kakor na odrešenike. Ljudje so lahko tedaj kupovali kurivo samo po vrečah. Drva so dovažali v mesto le redki kmetje (podražila so se na 170 do 172 din) in meščani so jih čakali na cestah zunaj mesta, da so jih prestregli. Trgovci s kurivom so prodajali premog. Če so ga sploh imeli, le po vrečah, da so lahko ustregli čim številnejšim odjemalcem. Trboveljski kosovec je bil tedaj po 30 din 50 kg (vreča), kočevski po 26, avstrijski po 43, angleški pa po 42.5 in šlezijski po 45. Trgovci so se pritoževali nad številnimi tatvinami premoga na kolodvoru. Ljudje so jim pokradli mnogo premoga iz vagonov na tovornem kolodvoru. V bolnico so sprejemali številne deželane pa tudi meščane, ki so nevarno ozebli. Nekateri so izgubili uhlje, drugi prste na nogah, nekemu delavcu so na morali celo odrezati stopalo. Vse to je ostalo ljudem seveda v neprijetnem spominu, zato se jim je zdela zima l. 1929 tako strašna. Toda 25. februarja je nastopilo »že« južno vreme. Tisti dan je znašala jutranja temperatura v Ljubljani 2°. Začeli so se zopet prožiti plazovi. V začetku marca je mraz zopet pritiskal, a ni bilo več tako hudo. Najnižja jutranja temperatura je znašala 4. marca –10°.

Letos povprečna januarska temperatura zelo nizka

Da je bilo letos še hujše kakor leta 1929, vsaj januarja ali do februarja, čeprav nekaterih zimskih nadlog ni bilo toliko – ali smo jih pa znali bolj prenašati – sprevidimo že po tem, da je znatna povprečna mesečna temperatura januarja –7.8°. Kaj to pomeni, sprevidite šele iz tega, če vam povemo, da znaša temperaturni povpreček v Ljubljani januarja v dobi od l. 1864 do 1940 –2.1°. Lani je znašala povprečna mesečna temperatura januarja –2.9° ter je bila torej tudi pod povprečkom. Letošnja razlika med povprečkom je pa izredno velika, saj znaša 5.7°. Zdaj pa seveda še ne moremo napovedovati, ali bo mrzel tudi februar ali ne. Toda, četudi bo mnogo toplejši kakor l. 1929, se bo letošnja zima, vsaj po številu mrzlih dni in zelo nizkih temperaturah lahko merila z zimo leta 1929, ko je povprečna januarska temperatura znašala –6.9 ter je bila za 0.9° višja kakor letos januarja.

– Snežni plaz zasul štiri ljudi. V Campu Imperatoru se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje štirih ljudi. Skupina smučarjev, med katerimi so bili 23-letni študent Walter Marsigliano, njegov brat Marcello, njegova 16-letna sestra Virginia, olimpijski učitelj Dibona, študent Renato Taccone iz Genove in uradnica Regesta iz Genove, se je vračala s smučarske ture in hitela mimo dna neke doline. V tistem hipu jo je zajel plaz, ki se je v dolžini 500 m utrgal z visoke stene. Rešila sta se edino le Taccone in Marcello Marsigllani. Ostali štirje se niso mogli izvleči iz snežnega objema in so se zadušili. Po težavnem reševalnem delu so njihova trupla prenesli v dolino.

 

SN 31, sob, 7. feb 1942, 3, Iz Ljubljane (snežna odeja 42 cm, včeraj še 6 cm suhega)

Iz Ljubljane
–lj V mestu je snežna odeja že 42 cm debela. Včeraj smo dobili še 6 cm novega, suhega snega. Stara snežna plast je pa že 36 cm debela, tako da znaša debelina snežne odeje zdaj v mestu že 42 cm. Kaže, da zdaj ne bo več snežilo. Morda bo zopet pritisnil mraz. Davi je bilo zopet malo hladneje kakor včeraj, toplomer v Zvezdi je kazal –8.6 stop. Najvišja dnevna temperatura je znašala včeraj –3.1 stop.
–lj Živilski trg. Zaradi novega snega je dovoz živil še težavnejši. Zato danes ni bilo toliko domače zelenjave. Med zelenjavo zdaj prevladuje uvožena cvetača, ki je je na izbiro. Dopoldne je bilo precej živahno na trgu kljub slabšemu dovozu domačih pridelkov. Večina gospodinj zdaj kupuje pri branjevcih, ki so dobro založeni tudi s korenjem in nekaterimi drugimi lanskimi domačimi pridelki. Na sadnem trgu je naprodaj še precej domačih jabolk. Branjevci so po najbolj založeni z oranžami in mandarinami. – Danes je bilo naprodaj po 20 dkg mesa na družinskega člana.

 

SN št. 32, ponedeljek, 9. februar 1942, str. 2, Ali ga je dovolj? – str. 3, Nevšečnosti nenavadne zime –
str. 3, Iz Ljubljane, Še sneg

Ali ga je dovolj?

Ljubljana, 9. februarja
Pred mesecem so nekateri že obupavali nad letošnjo zimo, ker še vedno ni bilo zanesljivo, ali bo sploh napadlo toliko snega, kakor se spodobi za pošteno zimo. Ko smo pa dobili januarja prvo mero snega, smo bili takoj potolaženi. Bilo ga je dovolj za prve potrebe in kakovost je bila izvrstna. Pozneje nam je bilo še nekajkrat navrženo tega belega blagoslova, a vselej so se nam »doze« zdele primerne. Šele zdaj se nam je začelo dozdevati, da je snega dovolj vsaj za to zimo.
V noči med soboto na nedeljo ga je zapadlo toliko, da včeraj nismo več vedeli, kaj naj počnemo z njim. Celo smučarji so tožili, da ga je preveč, ker se jim je tu in tam udiralo do pazduhe. Snega je bilo toliko, da so se ga včeraj lotili celo mestni delavci. Odvažali so ga iz Wolfove ulice in z Marijinega trga. Včeraj so tudi ves dan orali sneg na ulicah. Snega je toliko, da so se ulice spremenile v jarke. Zdaj so ti jarki na srečo že suhi. Pripravljeni pa moramo biti, da se bomo vsaj za nekaj tednov pošteno okopali v njih. Pričakujemo jug, čeprav je letošnja zima nenavadno trdovratna. Zdaj se ne bojimo več mraza; januarja smo se tako utrdili, da nas zdaj sploh več ne zebe, če toplomer ne kaže najmanj –20°. Včeraj se je pa že začelo cediti od nekaterih streh in ledene sveče ali cime so nam cingljale po glavah.
Čeprav se nam zdi, da je zdi, da je zdaj dovolj snega, vendar s tem ni rečeno, da ne bo več nobene »pošiljke«. Čim bolj se bo ogrevalo, tem večja je nevarnost, da bo še snežilo.

---------

Nevšečnosti nenavadne zime. Med tem ko pri nas še vedno naletuje sneg in se ga je nakupičilo za dobrega pol metra, javljajo poročila od drugod razne nevšečnosti, ki so v zvezi z nenavadno zimo. Iz Rumunije in severne Norveške poročajo o drznih napadih lačnih volkov. Iz južne Italije pa o nenadni poplavi, ki je prizadela mnogo stvarne škode, nekaj oseb pa so morali spraviti v bolnišnico. Reki Sebeto in Caloe, ki tečeta mimo Beneventa, sta povsem nepričakovano zaradi topljenja snega in obilnega deževja prestopili bregove in na dveh krajih preplavili beneventsko ravnino. V bližini samega mesta je voda vdrla v hiše naseljencev, ki so bili prisiljeni zateči se na strehe, da so si rešili življenje, Umazano vodovje se je valilo z veliko silo in uničevalo mnogo naprav ter odnašalo vse, kar je doseglo. Vsa beneventska ravnina je podobna velikemu jezeru, iz katerega mole le vrhovi dreves. Sreča je bila, da je vodovje v soboto proti večeru že upadalo. V bolnišnico so zaradi ozeblin prenesli osem reševalcev, eden pa se je ponesrečil, ko se je neka poplavljena hiša zrušila.

Iz Ljubljane

–lj Še sneg. Davi je zopet začelo snežiti. Temperatura je bila sorazmerno visoka; davi je kazal toplomer v Zvezdi –5.5 C. Pozneje se je še malo ogrelo; ob tej temperaturi najbolj pogosto sneži. Najbrž dobimo še precej snega, ne glede na to, da se nam zdi že starega preveč. Včeraj podnevi se je precej ogrelo, maksimalna temperatura sredi mesta je znašala –0.6 C. Zdi se, da je v višjih zračnih plasteh jug. Snežna plast je bila do davi 56 cm debela. V dveh dneh je zapadlo 30 cm snega.

 

SN št. 33, torek, 10. februar 1942, str. 2, Ali nas bo sneg letos zasul? – str. 3, V mestu tričetrt metra snega

Ali nas bo sneg letos zasul?

Snežilo je, sneži, snežilo bo ... – Sneg nam rase
visoko čez kolena, a še ne bo nehalo

Ljubljana. 10 februarja
Zdaj smemo trdno upati, da bo Ljubljana končno pošteno pobeljena. Sneži dan za dnem, da niti ne vemo več, kdaj je začelo, še manj pa, kdaj bo nehalo snežiti. Sneg je tipiziran, iste vrste kakor letošnji prvi vzorec; suh je in fin, da se ga vedno znova veselimo ter ga ocenjujemo v listih s posebno vnemo. Vsak dan posebej pišemo o njem in čim delj sneži tem bolj smo navdušeni.
Vendar se je zdaj že začela oglašati rahla skrb: Ali nas bo zasulo? Koliko ga imajo še v zalogi ? Kam ga bomo pospravili in kaj naj počnemo z njim? Včasih je bila Ljubljanica velik žrec snega. Letos pa tako sneži, da bi snega ne mogli odvažati sproti, če bi se že lotili tega Sizifovega dela. Doslej smo se še vsaj navidez bojevali z »elementarnimi silami«, kaže pa, da smo že povsem omagal: ter rezignirali. Po mestu se sicer škripljejo lopate na hodnikih in na cestah tu in tam strmimo nad snežnim plugom, kakor da ga vidimo prvič. Posebno pozornost budi tudi tramvaj, ki je pravi junak dneva. Včeraj je bil še vedno zmagovalec na vsej črti. Bilo je sicer nekaj več postaj, toda tramvaj se je še vedro premikal – koliko kilometrov na uro je končno brez pomena. Če danes kdo ne bo več opazil tramvaja na cesti, naj pomisli, da so tramvajske proge zdaj v globokih prekopih med snežnimi gorami, da jih je treba še iskati.
Če pojde tako naprej, bomo sčsom povsem izgubili orientacijo. To nam radi pritrdijo tisti, ki vstajajo zgodaj in hite v službo. Tu in tam ne veš več ali si na cesti ali v zasneženi pustinji. V snegu so že začele izginjati vrtne ograje in skrajšali so se kandelabri. Sčasom se bodo pritličja spremenila v kleti. In kdor stanuje v prvem nadstropju, bo lahko prišel v stanovanje naravnost s ceste.
Ne smete misliti, da le pretiravamo: snega nam je nasulo res toliko, da ne moremo več pretiravati, skratka, zapadlo ga je pretirano mnogo. Zapadlo ga je toliko, da nam dela preglavice, ker nam bo začel rasti čez glavo, ne le čez kolena.
Včeraj se je prašilo izpod neba kakor da so bili v obratu vsi nebeški mlini. Snežilo je po precej močnem vetru. Na nekaterih krajih smo imeli po mestu prave planinske snežne zamete. Tu in tam so morali meščani stati neprestano na straži z lopatami v rokah, da jim ni zasulo veznih vrat.
Ljubljana se pod nenavadno debelo snežno odejo spreminja v nekakšno začarano mesto, ki ga ne morejo več dobro prepoznati niti pristni meščani. Lahko bi govorili o posebni regulaciji in arhitektonski ureditvi mesta, ki pa ne spada več v noben koncept naših arhitektov. Reči je treba, da je ta arhitektura res okusna. Šele zdaj so dobili naši spomeniki pravo obliko, kandelabri v Tivoliju in Zvezdi so izgubili vse ostre oblike in vse druge stvaritve človeških rok, v mestu so prijetno zaglajene in imajo slikovit naraven okvir. Kdor želi proučevati simetrijo, zlati rez ali moderno ekscentričnost, naj si te dni ogleda zasnežene objekte v mestu. Upamo, da se zaradi te arhitekture ne bo razvnela besna polemika in da ne bo nihče predlagal drugačnih ureditev. Niti ne, kar se tiče cest.
Sicer pa, če niste zadovoljni, pomislite samo, da bo še snežilo ter da bo vsa ta lepota še izpopolnjena. Snežilo je, sneži in upanje je, da bo še snežilo. Če smo letos dosegli rekord mraza, zakaj bi ne dobili še rekordno debele snežne odeje? Doslej smo bili na najlepši poti, da nas bo sčasom zasulo.

----

–lj V mestu tričetrt metra snega. Včeraj in v pretekli noči je zapadlo že 16 cm snega, tako da je bila davi v Ljubljani snežna plast 72 cm debela, ali skoraj tričetrt metra. Že dolga leta v nižinah ni bilo toliko snega. Včeraj je bilo sorazmerno precej mrzlo, mrzleje kakor navadno, ko sneži. Najvišja dnevna temperatura je znašala -4.6°. Davi je kazal toplomer v Zvezdi –7.4°. Pričakovati smemo, da se bo vreme izboljšalo, toda če se bo zjasnilo, bo zopet pritisnil hud mraz.

 

SN, št. 34, sreda, 11. februar 1942, str. 3, Pazite na sneg na strehah
SN, št. 35, četrtek, 12. februar 1942, str. 2, Prepoved mask in kostimiranja – str. 2, Ali bo pritisnil mraz?

–lj Pazite na sneg na strehah! Toliko snega, kakor ga je zapadlo zdaj, v Ljubljani že dolgo nismo imeli. Strehe ljubljanskih hiš že dolga leta niso bile tako obložene z njim kakor letos, posebno zadnje dni, ko je zapadlo še mnogo novega snega. Prej ali slej bo pritisnil jug in začel pobirati sneg. Vreme se lahko čez noč temeljito izpremeni, saj smo že sredi februarja. Čim pa dobimo toplejše vreme ali če potegne jug, bo nastala velika nevarnost za ves promet po mestu, največja pa seveda za pešce. Sneg bo grmel s streh in marsikdo bo v nevarnosti, da mu zgrmi na glavo. Če na strehi ni mnogo snega, ta nevarnost ni velika, vse drugače je pa, če ga je toliko, kakor zdaj. Tolika množina snega lahko človeka stlači, če mu zgrmi na glavo z večnadstropne hiše. Nekateri hišni posestniki bodo seveda pravočasno poskrbeli, da se ta nevarnost odstrani, vsi pa tega ne bodo mogli storiti. Zato že zdaj opozarjamo občinstvo, naj bo skrajno previdno, ko hodi po mestnih ulicah, da ne bo nesreč. Držite se čim bolj zidu, zlasti pri visokih hišah, kjer je količkaj mogoče, naj pa hišni posestniki očistijo strehe svojih hiš snega.

Prepoved mask in kostimiranja

Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na temelju čl. 3. Kr. naredbe za zakonito silo dne 3. maja 1941-XIX št. 291 ter na temelju lastne naredbe dne 26. januarja 1942-XX št. 8:
Člen 1.
Prepovedana je uporaba mask in kakršnokoli kostimiranje v javnosti, v obrtnih prostorih ter v prostorih, dostopnih občinstvu.

Člen 2.
Kršilci prepovedi bodo takoj aretirani in kaznovani, v kolikor prekršek ne bi pomenil težjega zločina, po upravni poti s postopkom, določenim v naredbi 26. januarja 1942-XX št. 8. Kazen za te prekrške je določena do 2 mesecev ter denarna globa do 5000 lir. V vsakem primeru se tudi zapleni maska in kostim.

Člen 3.
Pričujoča naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino.

Ali bo pritisnil mraz?

Ljubljana. 12. februarja.
Ljudje se še vedno ne morejo otresti strahu, da bo še enkrat pritisnil hud mraz. Po starih skušnjah februarja večkrat za nekaj dni pritisne najhujši mraz. Letos, ko je zapadlo toliko snega in ko je bil v zadnjih desetletjih najmrzlejši januar, je bila pač upravičena bojazen, da nas bo hudo zeblo tudi februarja. Ljudje se še vedno vprašujejo s skrbjo, kdaj bo konec letošnje zime in če bo hud mraz pritisnil še enkrat.
Zdaj jih pa lahko že potolažimo, da smo najhujše prestali. Po dosedanjih opazovanjih lahko pritisne hud mraz le še v prvi polovici februarja. Ko se je včeraj zjasnilo in se je zjutraj zunaj mesta temperatura znižala na –12.9°, smo se začeli bati, da prihaja mrzli val. Dopoldne je bilo precej mrzlo. Nad mestom je ležala megla, ki se je pa popoldne razpršila. Nekaj časa je sijalo prijetno sonce, proti večeru pa se je pooblačilo. Po noči je začelo zopet snežiti. Medtem ko se je predvčerajšnjim snežna plast znižala za 7 cm, ko je postal sneg južen, je ponoči zopet zapadlo 7 cm snega, da je danes 56 cm visok. Včeraj se je snežna plast že malo sesedla.
Ne bomo se mnogo zmotili, če napovemo da je hude zime že konec. Prihodnje dni, četudi ostane jasno, mraz ne bo mogel več tako zelo pritisniti, kakor je ob koncu januarja. V drugi polovici februarja že pogosto nastopi južno vreme, večkrat 24., ko »Matija led razbija«.
Davi je znašala minimalna temperatura sredi mesta –3.4°. Včeraj popoldne je bilo zopet južno in najvišja temperatura je dosegla že +0.4°.

 

SN, št. 36, petek, 13. februar 1942, str. 3, Plaz ga je zasul

–Plaz je zasul na poti iz Horjula v Polhov Gradec posestnika Andreja Velkavrha doma na Korenem pri Horjulu. Plaz se je utrgal s strmega hriba in bil tako velik, da se Velkavrh ni mogel izkopati iz njega. Ljudje so sicer prihiteli takoj na pomoč in prišli so tudi gasilci. Ko pa so Velkavrha izkopali, je bil že mrtev. Pod plazom se je zadušil, zadobil pa je tudi večje poškodbe.

 

SN, št. 37, sobota, 14. februar 1942, str. 2, Zima letos in leta 1929 –
str. 3, Dnevne vesti – Snežni viharji v pokrajini Gorizia
Sneg močno ovira promet
Mraz je popustil

Zima letos in leta 1929

Naval novega mraza v primerjavi z letom 1929 –
Februar je bil tedaj v vsej bivši banovini znatno mrzlejši

Ljubljana. 14 februarja
Spet škriplje v jutrnih urah pod nogami in včerajšnje dopoldne nam je znova priklicalo v spomin »slavne« rekorde mraza prejšnjega meseca. In ko se zavijamo okoli ušes in pregledujemo zaloge naglo kopnečega kuriva, se nehote sprašujemo ali se bo povrnilo? Ali nam je v drugi polovici februarja letošnje že dovolj ostre zime usojeno doživeti še hujši ali pa vsaj enak mraz kakor prejšnji mesec, ko smo tako hladnokrvno »potolkli« celo hudo zimo l. 1929? Kdor pričakuje sedaj od nas vremenske napovedi v stilu starih, dobrih časov, se je zmotil. Vreme se je še vedno rado poigralo z vsemi, ki so hoteli uganiti njegove muhe. Saj so še slovita kmečka opazovanja le približno veljavna in jih dopuščamo na osnovi dolgotrajnih izkušenj, sporočenih od roda do roda, le kot najverjetnejše možnosti. Poglejmo pa, kako je bilo februarja l. 1929, ko smo že ugotovili, da smo letos prekosili takratni januarski mraz.
Meteorološka tabela o padavinah, srednji mesečni temperaturi, najvišji in najnižji mesečni temperaturi v prvih treh mesecih l. 1929 v Ljubljani in drugih večjih krajih bivše dravske banovine, nam že na prvi pogled pove, da je bila zima značilna že po tem, da je januarja padlo dokaj več padavin kot februarja in marca. Letos februar v tem pogledu uspešno tekmuje z januarjem. Največ padavin so januarja l. 1929 zabeležili v Kočevju, kjer so namerili 95.4 mm. Na Gorenjskem jih je bilo na Bledu 89 mm, sledijo Novo mesto z 78.8, Celje 78.6, Ljubljana 73.9, Brežice 70.5 in Maribor 63.7. Februarja pa je količina mesečnih padavin že znatno popustila in so jih imeli največ v Brežicah, kjer so jih namerili 65.4 mm. V Celju jih je bilo 54.2, v Novem mestu 51.3. v Kočevju 49.5. v Mariboru 40.2, v Ljubljani 39.3 in na Bledu 36.5 mm. Marca je bilo potem padavin izredno malo in je celo Novo mesto, ki je doseglo prvenstvo, zabeležilo le 26.9 mm. Na drugem mestu je bila Ljubljana s 13.9, sledijo Brežice 11.6, Kočevje 9.2, Maribor 7.9, Celje 6.9 in Bled 3.8 mm.
Kakor je iz teh podatkov razvidno, je bilo v zimskih mesecih l. 1929 največ padavin v Novem mestu (156.9) in v Kočevju (154.1). Ljubljana je v omenjeni skupini na predzadnjem mestu s 127.1 mm, na zadnjem pa Maribor s 111.8 mm. S tem v zvezi je zanimivo omeniti, da sta pa Ljubljana in Maribor na prvih mestih glede števila dni, ko sta padala dež ali sneg. Novo mesto pa obratno na zadnjem mestu. V Ljubljani in Mariboru je bilo 24 dni z dežjem in snegom, v Novem mestu pa le 19. (Kočevje 23, Celje in Brežice 22, Bled 20). Iz tega sklepamo, da je padanje snega v Novem mestu bilo mnogo bolj zdržno ko v Ljubljani in Mariboru, kjer smo snežno odejo dobili v več obrokih.
Glede srednje mesečne temperature smo za Ljubljano že zapisali, da je bila januarja nižja kot letos, saj je dosegla le 6.9. Enak januarski povpreček je imelo še Celje. Vendar pa so v povprečju namerili največ mraza v Kočevju (–7.3°) in na Bledu (–7.1°). V Novem mestu je bilo –5.6°, v Brežicah n –5.4° in najmanj v Mariboru –5.1°.
Sloviti februar, ki nam je sedaj za vzor spomina na hude zime, pa je povprečje znatno dvignil. Rekord so odnesli Celjani z –9.9°, ki so zabeležili tudi najnižjo mesečno temperaturo. Za las so zaostali Kočevarji z –9.6°, za njimi pa Blejčani z –9.2°. V Ljubljani se je povprečje napram januarju dvignilo za celi dve stopinji: bilo je –8.9°, v Novem mestu –8.8°, v Mariboru –8.60 in v Brežicah –8.4°.
Marca pa je potem mraz že znatno popustil, čeprav so najnižje mesečne temperature spravile živo srebro še globoko pod ničlo. Povpreček je bil povsod pozitiven; najvišji v Brežicah 3.6°, na Bledu 3.2°, v Ljubljani 3.1°, v Mariboru 3°, v Novem mestu 2.9°, v Celju 2.7° v Kočevju 2°.
Najnižje temperature so bile dosežene skoro vedno v začetku meseca. Januarja je bil najhujši mraz 12., razen v Ljubljani, kjer nas je najbolj zeblo l8. in na Bleda 11. 12. januarja so meteorološke postaje zabeležile v Celju in Mariboru po –26.6°, v Brežicah –25°, v Kočevju –24.2° in v Novem mestu –21.2°. Dan prej je bilo na Bledu –20.8°, v Ljubljani pa 18. januarja –20.7°.
Februarja so povsod razen v Mariboru dosegli nižje minimalne temperature. Najbolj mrzel dan je bil 3. februar, ko so se Celjani postavili z –31°. Naslednji dan je bil v celem mesecu najbolj mrzel v Brežicah, kjer je termometer pokazal –25°, 8. februarja so v Kočevju zapisali –25.7° in 11. v Mariboru –24°.
Februarski mraz se je zavlekel noter v prve dni marca in 3. in 4. marca je bilo po vsej bivši dravski banovini še vedno zelo mrzlo. Iz Kočevja so javili celo –18.1°, iz Celja –16.2°, iz Maribora –16.l°, iz Novega mesta in z Bleda –14.4°, v Brežicah so namerili –13.4°, najmanj pa v Ljubljani –13.1°. Toda pomlad je že lezla v deželo in maksimalne dnevne temperature so se dvigale v veselje vseh. Proti koncu marca je živo srebro že zlezlo do 18.8° in 21.3°.
Kronist je v vsem tem času zabeležil znatne ovire v prometu, zamrznjenje rek, ko so bili v nevarnosti mostovi in mlini in se jih je mnogo tudi zrušilo, jezer in celo morja. Zima je prizadela mnoge hiše,ljudje so trpeli zaradi pomanjkanja kuriva, nezgod, mnogo žrtev pa so zahtevali tudi snežni plazovi. Trpelo je tudi živalstvo, manj pa rastlinstvo. Najbolj je trpelo drevje ter so ponekod popokali kostanji in pozebli orehi.
Tako je bilo takrat. Sedaj ko imamo že dobršno polovico letošnje hude zime za sabo in že nestrpno čakamo na pomlad, nas še vedno plaši, kaj nam še prinese do konca.

---

–Snežni viharji v pokrajini Gorizia. Izrednemu mrazu prejšnjih dni, ko so zabeležili v pokrajini redno temperature od 15 do 24 stopenj pod ničlo, so v torek in sredo sledili močni snežni viharji, ki so se posebno znesli nad hribovitim delom pokrajine. Neurje je mnogokje, kakor poročajo listi, zasulo s snegom prelaze in tako delno oviralo tudi promet. Iz Idrie poročajo, da se je s hriba Sant'Antonio sprožil plaz, ki je podkopal nekega finančnega stražnika in dva otroka. Zaradi hitre pomoči skupine delavcev, ki so bili v bližini, so vse tri rešili brez poškodb.
Še večjo srečo sta imela dva 14 letna pastirja Anton Ferlan in Rudolf Jeršič v Gracovi Serravallu. Plast snega je nenadoma popustila pod njunimi nogami, in padla sta v prepad. Dečka bi nedvomno izgubila pri tem življenji, ko bi ju ne bilo čudežno rešilo drevo, rastoče na dnu globeli. Na pomoč so jima pritekli drugi dečki, ki so ju z vrvjo izvlekli iz prepada.
Smrtna nesreča pa se je zgodila v kraju Cucco. Snežni plaz, ki je zdrknil s pobočja hriba Jelence, je med potjo v dolino potegnil s seboj tudi 17 letno Pavlo Svetlikovo iz Carnizze. Reševalci so uspeli potegniti Svetlikovo iz snežnega objema šele, ko je bila že mrtva.

–Sneg močno ovira promet. Celo v mestu nam sneg ovira promet, kaj šele zunaj na deželi, kjer so nastale ponekod zelo težke prometne ovire. V mnogih krajih morajo ljudje gaziti sneg kar po celem, ali pa imajo kvečjemu na razpolago ozke gazi, da se dva človeka ne moreta srečati. Tudi tam, kjer ni zametov, je snega toliko, da se človek vdere vanj do pasu. Pravih gazi ni nikjer razen na glavnih cestah, kjer so morali sneg orati s plugom. To pa ni bilo lahko, ker je snega toliko, da so morali vpreči po šest ali celo sedem parov konj, da so mogli vleči plug. Glavne ceste so dobro zorane in promet na njih ni oviran. Tudi z železniških prog so ga takoj odstranili, čim je zapadel. Železnica bolj trpi zaradi mraza kakor zaradi snega. V tako hudi zimi kakor je letošnja, seveda ni mogoče kuriti vagonov, ker je treba cevi najprej odtajati, ki pa sproti zamrzujejo. Velike težave so tudi z dogonom klavne živine iz oddaljenejših krajev, posebno iz hribovskih vasi, kjer so tudi do vratu segajoči zameti, kmetje živine ne morejo prignati v dolino. Življenje po kmetih je kar nekam zastalo, ljudje sede večinoma doma in pogledujejo skozi okna, koliko je že snega zunaj. Davi je začelo zopet močno snežiti. Ljudje se že zdaj vprašujejo, kaj bo, ko bo začel sneg kopneti, ker ga je toliko, da brez poplav ne bo šlo.

Iz Ljubljane

–lj Mraz je popustil. Kakor smo pričakovali, je mraz davi nekoliko popustil. Noč je bila sicer še jasna, vendar se ni več tako močno ohladilo kakor v noči med četrtkom in petkom. Davi se je močno pooblačilo in začelo je močno snežiti po burji. Sredi mesta je znašala temperatura –11.8°, na periferiji je pa bilo še precej mrzlo, čeprav za nekaj stopinj topleje kakor včeraj. Tako je znašala temperatura v Trnovem –18.8°. Tudi včeraj popoldne se je na periferiji ogrelo bolj kakor sredi mesta. Maksimalna temperatura je znašala v Zvezdi –3.2°, v Trnovem pa –1.8. Zalo nezanesljivo je, kakšno bo vreme prihodnje dni. Danes je bil slabši zračni pritisk kakor včeraj, a je začel nekoliko naraščati. Najbrž ne bo dolgo snežilo, ker je nekoliko premrzlo.

 

SN, št. 38, ponedeljek, 16. februar 1942, str. 3, Vode je zmanjkalo – Ozimina v nevarnosti?

–Vode je zmanjkalo. V Ljubljani seveda ne in tudi po dolinah, kjer teko rečice in potoki ne, pač pa v hribih, kjer so navezani kmetje na kapnice v svojih vodnjakih. Že dolgo ne pomnimo zime, ki bi bila tako suha in glede mraza stanovitna, kakor je letošnja. Mraz pritiska zdaj bolj zdaj malo manj, že dva meseca brez presledka in zato ni čuda, da je začelo primanjkovati vode tam, kjer imajo samo kapnice. Če bi bil zapihal ves ta čas vsaj enkrat močan jug, bi se bilo nateklo s streh v vodnjake nekaj vode, tako si pa morajo v mnogih vaseh ljudje pomagati s snegom ali pa vozijo vodo iz doline odnosno iz oddaljenih studencev. Topiti sneg ni prijetno, posebno če je suh, kakor zdaj, ker ga je treba mnogo za malo vode. Zato ljudje raje hodijo po vodo, če le ni predaleč. Vozijo jo v sodih na saneh, ponekod jo morajo pa nositi, ker konji ali voli po strmih poteh ne morejo vozit zaradi sipastega snega. Redki so kraji, razen onih ob glavni cesti, ki bi imeli zoran sneg po potih med seboj. Ljudje se pač niso nadejali tako visokega snega in ga niso orali, dokler je bil se čas. Zdaj bi pa radi, pa ga ne morejo, ker ga je preveč in tudi pregost je. V plug bi bilo treba vpreči 5 do 6 parov konj, pa bi ga še težko vlekli. Sicer se pa ljudje po vaseh tolažijo, da jim bo kmalu priskočila na pomoč narava sama, da bo zapihal jug in pobral sneg, ki smo ga letos že vsi do grla siti. Da bi se to pričakovanje le kmalu uresničilo!

–Ozimina v nevarnosti? Naši kmetje se boje, da bo letos slaba z ozimino. Pravijo, da je snega preveč in da bo žito pod njim gnilo. V nevarnosti naj bi bila posebno pšenica, ki jo take zime, kakor je letošnja, rade pokončajo. Sicer je snežna odeja najboljša zaščita rastlin, toda sneg mora zapasti na suho, zmrznjeno zemljo, kar se pa to zimo ni zgodilo. Ječmen ni tako občutljiv kakor pšenica, posebno če je bil pozno sejan. Upajmo, da bo tudi bojazen kmetov glede pšenice neutemeljena. Jeseni so posejali znatno več pšenice kakor druga leta in bi bila škoda tem večja, če bi zgnila.

 

SN, št. 41, četrtek, 19. februar 1942, str. 2, Iz Spodnje Štajerske, Dve žrtvi snežnih plazov; Dva otroka žrtvi snežnih plazov – Iz Novega mesta, Mnogo snega –
str. 3, Iz Ljubljane, Letošnja zima bo draga

Iz Spodnje Štajerske

– Dve žrtvi snežnih plazov. 54 letni kmetovalec Karl Schmid iz Spod. Kapele je prišel pod snežni plaz, ki ga je zasul. Reševalci Štajerskega Heimatbunda so ga odkopali šele po triurnem napornem delu. Bil je seveda že mrtev. Pokojni zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Enaka tragična smrt je doletela 13 letnega učenca Ivana Vollmaierja iz Spod. Kapele. Pogrešili so ga 7. t m. Pozneje se je izkazalo, da ga je zasul snežni plaz. Njegovega trupla pa še niso našli.

– Dva otroka žrtvi snežnega plazu. Blizu Poljčan se je odtrgal s hriba plaz in zdrvel v dolino. Nesrečno naključje je hotelo, da sta šla ta čas mimo 16 letni Aloiz Črnoga in 10 letna Marija Colnarič. Vračala sta se iz šole in plaz ju je zasul. O velikem snežnem plazu je bilo takoj obveščeno orožništvo in zasuta otroka so začeli nemudoma odkopavati. Delalo je okrog 50 ljudi. Ko so sneg odmetali, sta bila oba otroka že mrtva. Njuni trupli so prepeljali v mrtvašnico.

Iz Novega mesta

– Mnogo snega, v Novem mestu skoraj vsak dan sneži. Tudi v ponedeljek in torek je naletaval sneg v debelih kosmih. Sneg je južen in to je znak, da bo kmalu pritisnil jug. Prebivalstvo se ga boji, ker je velika nevarnost poplav in voda bo zopet odnašala zemljo, po njivah ozimine bo pa od prevelike vlage ozimina začela gniti.

Iz Ljubljane

– lj Letošnja zima bo draga. Bliža se sv. Matija, ki led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Delati mu ga letos pač ne bo treba, tem bolj ga bo pa lahko razbijal, ker ga nikjer ne manjka. Kaže, da bo to tudi storil, saj se vedno bolj vsiljuje jug, ki bo prej ali slej opravil svoje delo. Letošnja zima je prinesla mnogim velike preglavice in tudi stroške. Ljubljanska mestna občina bo morala globoko poseči v blagajno, če bo hotela spraviti sneg vsaj iz glavnih ulic. Toliko snega kakor letos v Ljubljani že dolgo nismo imeli. Ne samo mestna občina, temveč še bolj hišni posestniki bodo čutili posledice letošnje zime. Na strehah se je nabralo poleg snega tudi mnogo ledu, ki ga bo treba odstraniti, ker bo sicer nastala še večja škoda. Zamakanje podstrešij bo neizogibno tam, kjer led ne bo odstranjen s streh. Nekateri hišni posestniki so se tega dela že lotili, drugi pa še čakajo z njim. Opraviti ga bo treba vsaj na večjih hišah, zidanih v strnjenem sistemu, ker je tu nevarnost tudi za mimohodeče ljudi, da jim ne zgrmi led na glave. Seveda bodo s tem združeni precejšnji stroški, toda po teh hišnih posestnikov nihče ne vpraša. Gotovo pa je, da bi imeli še mnogo večjo škodo, če bi pustili led na strehah svojih hiš.

 

SN, št. 43, sobota, 21. februar 1942, str. 3, Strah pred poplavami spomladi

Strah pred poplavami spomladi

Ljudje se boje, da bodo zaradi snega še velike preglavice – Sneg je začel počasi kopneti

Ljubljana, 21. februarja
Skrbi ki nam jih je letos nakopala zima na glavo, še ni konec. Ne le, da nam je napravil mraz veliko škodo, ki se bo pokazala šele v toplih dneh, predvsem na sadnem drevju, bomo najbrž čutili še druge neprijetne posledice letošnje hude zime. Ljudje se zlasti boje poplav spomladi, ko bo začel hitreje kopneti sneg.

V Ljubljanski kotlini je snežna odeja precej tanjša kakor na Dolenjskem in Notranjskem. S Kočevskega poročajo da imajo celo poldrug meter debel sneg. Na Notranjskem in Dolenjskem je sneg ležal že v prvi polovici januarja, ko je bilo v Ljubljani že kopno. Pozneje je zapadlo še več snega kakor v Ljubljani Zato je pač razumljivo, zakaj se ljudje boje poplav.

Nevarnost poplav je pri nas tem večja, ker nastopi pogosto zelo hitro mnogo toplejše vreme. Čez noč narase toplota za 10 ali več stopinj. Med južnim vremenom navadno začne tudi še močneje deževati in prav zaradi tega je nevarnost poplav še tem večja. Med dežjem sneg hitreje kopni in vode naglo naraščajo že zaradi samega dežja.

Pri nas poplave najbolj pogosto ogrožajo Krško polje, ožje porečje Krke in Barje. Drugje v Ljubljanski pokrajini ni tako velika nevarnost povodnji. Upravičeno se pa boje poplav tudi prebivalci Polhograjske doline. Gradaščica ima ob nalivih hudourniški značaj. Strugo kmalu napolnijo številni hudourniki z bližnjih hribov. Struga ima precej velik padec in voda zelo dere. Voda nanaša mnogo proda, ki ga odlaga na travnikih in njivah v nižjih legah, kjer pa tudi zelo trga bregove. Ob posebno hudih povodnjih sega voda tu in tam celo na cesto in ustavlja promet.

Tudi na Barju pride do poplav predvsem zaradi velikega dotoka vode s hribovja, po krimskih hudournikih. Ljubljanica ne more tedaj dovolj hitro sprejemati vode številnih pritokov. Voda začne navadno najprej prestopati bregove Ižice in Iške, ki imata začetek odnosno največji pritok ob vznožju Krima. Poplave na Barju so najbolj pogoste pomladi, čeprav so se doslej večkrat ponavljale tudi jeseni. Sneg na Krimu skopni navadno mnogo pozneje kakor na Barju. Včasih kopni najbolj naglo, ko se že začne spomladansko deževje to ko vode naraščajo že zaradi samega dežja.

Izkušnje in raziskovanja so pokazala, da so spomladne poplave, ko začne kopneti sneg, tem nevarnejše, čim hitreje kopni sneg ob izvirih rek in čim več ga je zapadlo. Zato so v nekaterih naprednih državah začeli smotrno pogozdovati pokrajine ob porečjih in izvirih rek. Če reke tečejo v začetku skozi gozdne pokrajine, so pritoki ob izviru spomladi, ko kopni sneg, slabši ter počasnejši. Merilo za presojo nevarnosti spomladanskih poplav je višina snega ob izvirih rek. Nevarnost spomladanskih poplav je mnogo zmanjšana, če že ne povsem preprečena, če so pokrajine ob izvirih rek gozdne. V gozdu sneg kopni počasneje. Tudi ob nalivih gozdna tla popijejo in zadrže mnogo več vode kakor nezaraščena. Gozdovi so regulator, ki preprečuje mnoge slabe strani podnebja. Znano je, da je v večjih gozdnih pokrajinah večkrat milejše podnebje, kajti gozdovi uravnavajo menjavo toplote, da se zrak ohlajuje ali ogreva počasneje in da se zemlja prenaglo ne osuši. Kakor rečeno, gozdna tla zadržujejo vlago in ob nalivih ne priteka s strmih gozdnih pobočij toliko vode kakor z golih gora. Gozdovi seveda tudi zadržujejo, da voda ne odplavlja rodovitne zemlje s skalnatih tal.

Pri nas so porečja še precej dobro pogozdovana. Ob izvirih rek so večji gozdovi. Preveč je pa že posekanega gozdnega drevja marsikje nad Gradaščico vzdolž Polhograjske doline. Tam so kmetje vedno izsekavali nekoliko preveč, pač zato, ker so lahko prodajali dobra bukova drva v Ljubljano. Zato se kažejo marsikje gola rebra, kjer so bili pred desetletji še lepi gozdovi. Začeti bi bilo treba posaditi dva [?] drevesca. Toda goličav, kjer so rasli listavci, bukve, pri nas navadno ne pogozdujejo. Zato bi pa morali vsaj razumno izsekavati. Podirali naj bi zrelo drevje, tako da bi nikdar ne posekali vsega gozda, temveč bi ga le redčili. V naših gozdovih pa vidimo marsikje, da sekajo kmetje po vrsti vse drevje, mlado in staro, tako da nastajajo goličave, kakor bi divjal čez gozd tornado. Gozdovi so naše največje bogastvo, ki bi ga morali znati drugače ceniti ne le po tem, kako je drag les, temveč tudi kot kapital splošnosti, ki bi se naj obrestoval tudi zanamcem. Če bomo tako brezobzirno izsekavali gozdove, bomo izgubili mnogo zemlje, kajti goličave, ki jih bodo izprali nalivi, bodo ostale nerodovitna kraška »zemlja«, bolje: nekoristno kamenje.

Zdaj še ni mogoče napovedovati, ali nas bodo letos prizadele zaradi visokega snega tudi poplave. Še vedno je upanje, da bo pomladno vreme nastopilo brez posebnih pretresljajev. Mnogo zavisi od tega, ali bo sneg začel kopneti zgodaj ali ne. Če bo kopnel redno že odslej in če ne bo več mnogo snežilo, poplav najbrž ne bo, kljub spomladanskim nalivom Če bi mraz trajal še več tednov, bi snežna plast ostala debela do naglega nastopa mnogo toplejšega vremena, ko bi sneg zelo hitro kopnel. Ker so se vrstili več tednov mrzli dnevi, ko reke niso imele dotoka zaradi kopnečega snega, je voda povsod zelo upadla in začeli so celo usihati nekateri studenci. Zato vode ne bodo tako hitro naraščale, četudi začne sneg naglo kopneti že zdaj.

Letos bi smeli upati, da se bo pomlad začela bolj zgodaj. Izkušnje kažejo, da je pomlad zgodnja, če zima nastopi zgodaj. Letošnja zima je že doslej nenavadno dolga in najbrž bo dosegla rekordno število mrzlih dni. Pomislite samo, da smo imeli prvi sneg že v drugi polovici oktobra! Zelo mrzel je bil že november. Prva polovica decembra je bila skoraj preveč topla, toda ob koncu meseca je bilo že pošteno mrzlo. Januar je bil še mrzlejši kakor l. 1929, februar je pa bil doslej le malo toplejši kakor v izredni hudi zimi pred 12 leti; iz tega bi smeli sklepati, da bo pomladno vreme nastopilo bolj zgodaj. Zadnje dni se je že precej ogrelo in najbrž bo Matija prihodnji teden pošteno zamahnil s svojo sekiro. Sneg je že začel počasi kopneti in zato se nam ni treba posebno bati, da bo povzročil poplave. Mnogo toplejše vreme najbrž ne bo moglo nastopiti še kakšen mesec dni, tako da bo snega lahko precej skopnelo dotlej, čeprav ne bo kopnel hitreje kakor zadnje dni.

 

SN, št. 44, ponedeljek, 23. februar 1942, str. 4, Iz Spodnje Štajerske, Zopet žrtev snežnega plazu (Alojz Majhenič, Sv. Križ)

Iz Spodnje Štajerske

Zopet žrtev snežnega plazu. Snežni plazovi zahtevajo letos vedno nove žrtve. O petih smo poročali te dni. Zdaj se je pa pripetila še šesta smrtna nesreča in sicer pri Sv. Križu, občina Šober. Pri posestniku Gaubeju pri Sv. Križu uslužbeni hlapec Alojz Majhenič je hotel pripeljati iz gozda drva. Ko je peljal težko naložene sani, je pridrvel snežni plaz in ga pokopal pod seboj. Majhenič je prišel pod vola in je kmalu podlegel težkim poškodbam. Našla ga je kmalu po nesreči njegova sestra. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt.

 

SN, št. 45, torek, 24. februar 1942, str. 3, Snežni plazovi s streh trgajo telefonske žice.

Snežni plazovi s streh trgajo telefonske žice. Južni sneg, ki je zapadel včeraj, ni napravil sam na sebi posebne škode v mestu – nekoliko večja škoda je zunaj mesta – pač pa so potrgali precej prostih telefonskih vodov snežni plazovi, ki drse s streh. Davi je bilo izključenih okrog 40 telefonskih naročnikov v mestu.

 

SN, št. 46, sreda, 25. februar 1942, str. 2, Plaz zopet povzročil težko nesrečo
- str. 3, Iz Ljubljane, Sneg hitro kopni (sveče in plazovi s streh)

Plaz zopet povzročil težko nesrečo. 9. februarja opolnoči se je odtrgal na Pečici pri Gerdini velik snežni plaz, približno 100 m nad kajžo Franca Fakina. Potegnil je kajžo za seboj, pa se je ustavila pri velikem drevesu. Fakin je s svojim sinom ta čas v kajži spal. Naslednjega dne so potegnili oba izpod razvalin. Oba sta imela težke poškodbe in prepeljali so ju v bolnišnico.

Iz Ljubljane

Sneg hitro kopni. Dolgo smo morali letos čakati, da je pritisnil jug. Končno je mraz popustil, dobili smo južno vreme z dežjem in sneg je začelo naglo pobirati. Po mestu smo ga imeli toliko, kakor že dolga leta ne. Že od včeraj do danes so se kupi snega po ljubljanskih ulicah znatno znižali. Ponoči je precej močno deževalo in tudi dež je pripomogel, da je toliko snega že skopnelo. V dobrem tednu bo izginil skoraj ves sneg, če bo tako toplo kakor je zdaj. V začetku marca se bo najbrže prikazala zemlja izpod snežne odeje. Z južnim vremenom smo dobili brozgo, da je brez galoš težko hoditi po mestu, ker skoraj nobeni čevlji ne drže. da bi se ne premočili.

Obsodbe vredna malomarnost. Večkrat smo v tej zimi obsojali tiste hišne lastnike in upravitelje hiš, ki jim nikakor nihče ne more dopovedati, da so dolžni skrbeti za čiščenje hodnikov pred svojimi hišami. Zdi se, da so nekateri od leta do leta bolj malomarni ter da vprav izzivajo a svojo malomarnostjo. Toda ne le, da se niti ne zmenijo za kupe ledu pred svojimi hišami, puščajo tudi brez skrbi, da se trgajo izpod kapov debele ledene sveče in ogrožajo življenje pešcev. Le srečnemu naključju je treba pripisovati in da je bilo dotlej stalno mrzlo vreme, da se ni pripetilo še več hudih nesreč. Mnogi pešci so že dobili led na glavo, a na srečo brez hujših posledic. Zadnje dni pešce še posebno ogrožajo snežni plazovi, ki se vale s streh, zlasti, ker so med snegom debele ledene kepe. Pod strešnimi žlebovi so se nad hodniki izcimile težke ledene sveče, ki tu in tam tehtajo po več deset kilogramov. Hišni lastniki pa tega najbrž še niso opazili. Nekateri se sicer izgovarjajo, da so s kidanjem snega s streh in čiščenjem žlebov veliki stroški, ki jih ne zmorejo. Toda, če ne morejo najeti delavcev nekateri, vsi vendar niso tako revni. Malomarnost posameznih lastnikov je prav kazniva. Davi se je utrgala na Tyrševi cesti izpod kapu blizu Piskarjeve pekarne težka ledena sveča in padla deklici, ki je šla v šolo, na glavo. Nesrečni otrok se je zgrudil oblit s krvjo. Očitno je deklica resno ranjena. Kdo je odgovoren za to nesrečo?

 

SN, št. 50, ponedeljek, 2. marec 1942, str. 3, Dnevne novice, Snežni plaz je zasul 5 delavcev.

Dnevne novice

Snežni plaz je zasul 5 delavcev. V četrtek se je med Cave del Predil in Riofreddom [med Rajbljem in Mrzlo Vodo] utrgal snežni plaz, ki je zasul cesto v dolžino 80 metrov. Z namenom očistiti cesto je na kraj dogodka prispela večja skupina delavcev in nekaj vojakov. Med delom pa se je v soseščini nad delavci utrgal nov plaz, ki je potegnil s seboj 5 delavcev, mezga in sani polne živil. Takojšnja reševalna dela pa so uspela osvoboditi po dveh urah vseh 5 delavcev. Edino rudniški šofer, ki ga je plaz pognal v 30 m nižje spodaj tekoč potok, je dobil resnejše notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnišnico.