Delo, Šport: ... Zmagoviti vzpon»superbratov«

Arnaud Petit je nasledil svojega brata Francoisa na prestolu svetovnega pokala v športnem plezanju - Mikajo ga predvsem prvenstvene smeri v Alpah, toda naslov svetovnega prvaka ima pri babici večjo težo

DOBIL DRUŽINSKI DVOBOJ-Arnaud Petit. (Foto: Matej Mejovšek)

Skupni zmagovalec letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju je starejši od prikupnih bratov Petit, Arnaud, ki je na prestolu prvakov nasledil svojega mlajšega brata Francoisa. Le-ta se je letos moral zadovoljiti z drugim mestom. Arnaud je sicer član zmagovite francoske reprezentance, ki že nekaj let kroji vrh svetovnega športnega plezanja. Njegova zmaga zato ni nikakršno presenečenje, saj je bilo že na začetku sezone odprto le vprašanje, kateri izmed »superbratov« je bolje pripravljen.

Kako ste zadovoljni z minulo sezono?
»Zelo sem zadovoljen, saj so bile razlike zelo majhne, zmagal sem tudi pri vas v Sloveniji. Mislim, da je imel Francois na zadnji tekmi v Gradcu nekaj smole, zato mi je tudi malce neprijetno, ker sem postal zmagovalec svetovnega pokala. Z bratom sva zelo izenačena in težko bi rekel, kdo je boljši.«

Konec januarja prihodnje leto bo v Parizu svetovno prvenstvo. Verjetno imate precej visoke cilje. Zanima me, kako se boste pripravljali na najpomembnejši dogodek nove tekmovalne sezone?
»Veliko bom treniral, saj bi se rad uvrstil čim višje. Do Božiča bom treniral s svojim dekletom Stephanie, potem pa bom imel krajši premor do novega leta. Tako se bom lahko sprostil, nabral novih moči in motivacije ter preživel nekaj časa s prijatelji in z družino, kajti potem bo na vrsti spet trd trening.«

Koliko zaslužite s plezanjem? Ali denarne nagrade s tekmovanj zadostujejo za normalno življenje ali je finančna pomoč pokroviteljev še vedno nujno potrebna?
»Zaenkrat lahko kar udobno živim. Nimam posebnih potreb in tudi, če se odpravim na potovanja, so ta povezana s plezanjem. Mislim pa, da bo v prihodnosti drugače in da ni nikogar, ki bi lahko živel le od nagrad. Zato tudi pišem za francosko plezalno revijo Rock & Wall.«

Se še vedno ukvarjate tudi s fotografiranjem? Pred časom smo imeli priložnost občudovati vaše posnetke v različnih plezalnih revijah.
»Seveda. Vendar na zadnjih tekmovanju, razen svojega brata, ki me je posebej prosil, nisem prav dosti fotografiral. Nastopil sem namreč med zadnjimi, tako da nisem imel priložnosti narediti večjega števila posnetkov. Drugače na tekmovanjih rad iščem privlačne motive, saj mi to pomeni določeno vrsto sprostitve, lahko pozabim na tekmovalni stres in se osredotočim le na posnetek. Le kadar fotografiram brata Francoisa ali svoje dekle Stephanie, sem nekoliko živčen.«

Ali se ukvarjate še s čim?
»Študiral sem fiziko, vendar sem zaradi plezanja študij pred dvema letoma opustil, saj sem hotel na tekmovanjih pokazati vse, kar zmorem. Včasih sem malce ljubosumen na svojega mlajšega brata, ki me na tekmovanjih lahko premaga, čeprav trenira manj kot jaz. Včasih imam občutek, da obstaja neko ravnotežje, saj enkrat zmaga Francois, drugič pa jaz.«

Koliko časa posvetite treningu?
»Dvajset do petindvajset ur tedensko, vendar pa moj trening ne zajema samo plezanja. Vanj vključujem tudi tek, raztezne vaje ...«

Kaj vam je ljubše: tekmovanje ali plezanje težkih smeri v skali?
»Bolj kot proučevanje težkih smeri mi ustrezajo tekmovanja ali vzpenjanje po daljših smereh v večjih stenah. Ko bom končal tekmovalno kariero, se bom posvetil alpinizmu oz. prostemu plezanju težkih hribovskih smeri. Ko sem bil mlajši, sem s starši veliko plezal v gorah, saj sem doma iz Albertvilla in moj oče je gorski vodnik. Želim si osvojiti prvenstvene smeri v gorah. Ta hip pa je moja največja želja postati svetovni prvak, kajti če svoji stari materi povem, da sem preplezal smer enajste stopnje, sicer reče, da je to super, ni pa ji čisto jasno, kaj to pomeni. Če pa ji rečem, da sem zmagal na svetovnem prvenstvu, ve, da sem premagal vso svetovno elito.«

Torej imate velike načrte tudi v Himalaji?
»Ne, snežne smeri me ne zanimajo, predvsem pa se ne bi rad izpostavljal nevarnostim. Moji cilji so predvsem prvenstvene skalne smeri v francoskih Alpah. S sedanjo ravnijo prostega plezanja, lahko v velikih stenah marsikaj postorim.«

MAJA ČONČ

V Trstu nagrada našemu filmu
Na mednarodnem festivalu gorniških filmov mlada režiserka Andreja Velikonja z najboljšim scenarijem
V Trstu je vsako leto mednarodni festival gorniških filmov, ki nastanejo na območju Italije, Slovenije in Avstrije. Letos je nagrado za najboljši scenarij prejel slovenski film Morje sanj mlade režiserke Andreje Velikonja.
Lani jeseni sta Janez Jeglič in Miha Praprotnik preplezala smer Sea of Dreams v svetovno znani kalifornijski steni El Capitan. Vzpon je Planinska zveza Slovenije razglasila za enega izmed najboljših slovenskih vzponov v letu 1995, Janez Jeglič pa je prejel priznanje za najboljšega slovenskega alpinista. Iz filmskega materiala, ki sta ga alpinista posnela med vzponom, je Andreja Velikonja naredila tri četrt ure dolg film, ki daleč presega okvir dokumentarnega zapisa nekega plezanja.
Skupaj z Alešem Žemljo je Velikonjeva napisala tudi scenarij, glasbo pa sta prispevala Urban Golob in Lado Jakša. Film je nastal v neodvisni produkciji v video hiši Kregar. Premierna uprizoritev, ki je bila maja v Kinoteki, je prinesla ugodne ocene filmskih kritikov.
Film je sodeloval tudi na festivalih alpinističnih filmov v Trentu (Italija), Banffu (Kanada), Jaci (Španija), Gradcu in Popradu (Slovaška). Opazili so ga na prav vseh, saj je bil vedno med kandidati za eno izmed nagrad. Slovaška televizija ga je uvrstila v svoj redni program, česar pa - zanimivo - ni storila še nobena od slovenskih televizij.
Andreja Velikonja je sodelovala tudi pri drugih filmih, ki so nastali na osnovi alpinističnih dosežkov Mihe Praprotnika in Janeza Jegliča. Tako sta na kasetah VHS poleg Morja sanj izšla tudi Jolly Roger in Kaj ima ljubezen s tem?. Slednji, ki govori o plezanju nove smeri Jegliča, Lukiča in Praprotnika v viharni Patagoniji, je bil na tržaškem festivalu pred dvema letoma nagrajen kot najboljši amaterski film.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Razpis za Centralne Alpe
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je objavila razpis za plezanje v Centralnih Alpah v prvi polovici prihodnjega leta, ki je namenjen mladim perspektivnim alpinistom. Rok za oddajo prijav, v kateri morajo biti navedeni cilji in pregled najboljših vzponov, je 31. december 1996.

(M. P.)

Tudi Sinji slap zamrznil
Enega izmed najbolj obiskanih ledenih slapov pri nas, Sinji slap nad Jezerskim, sta že v začetku tega meseca preplezala Stanka Stražnik in Peter Šubic. Toplo vreme, ki je po prvem valu mraza zajelo naše kraje, pa ledenim slapovom verjetno ne koristi prav dosti.

(M. P.)

Kavkaz, Pamir in Tien Šan
Na Planinsko zvezo Slovenije je prišla ponudba podjetja Alpprofsport iz Moskve, ki organizira odprave v alpinistično najbolj zanimive predele bivše Sovjetske zveze. V svojem programu imajo tudi sedemtisočake Pik Komunizma, Pik Korženevske, Pik Lenina in Pik Pobede. Podrobnejše informacije lahko dobite na Planinski zvezi Slovenije (ga. Meta Vukič).

(M. P.)

Netopir solo
Andrej Markovič je v Ospu soliral Netopirja z izstopom po Internacionalni (VII+/VII, 120 m, 1.30 h). Ko je plezal mimo klinov, se je varoval s popkovino. Markovič je v navezi s Pavletom Radežem prosto preplezal tudi Internacionalno (VIII-/VII+, 120 m, 3 h).

(M. P.)

Nove razsežnosti v Dolomitih
Znana italijanska alpinista Mauro Girardi in Maurizio Giordani sta v še bolj znani južni steni Marmolade preplezala novo smer Fantasia. Triintrideset raztežajev dolgo smer, ki poteka zraven Ribe, sta preplezala po številnih poskusih. Ključno mesto sta ocenila 8a (IX+/X-), seveda pa je Giordani ostal zvest samemu sebi in v smeri ni zavrtal niti enega svedrovca.

(M. P.)

Štiri leta za smer
Avstrijca Cristoph Hainz in Andrea Oberbacher sta za novo smer v steni Santa Croce v Dolomitih porabila štiri leta. V prvem poskusu sta preplezala 10 raztežajev, težkih do IX- in prišla do ključnega mesta. Bila sta trdno odločena, da smer preplezata brez svedrovcev, če se bo le dalo, pa tudi na pogled. Prvi poskus Hainza se je končal z 12-metrskim padcem in zlomljenim zapestjem. Vrnila sta se naslednje leto, vendar pa zaradi slabega varovanja še vedno nista zmogla ključnega raztežaja. Minili sta še dve leti in ko sta se vrnila, sta najtežji raztežaj preplezala najprej tehnično (vendar brez vrtanja), nato pa ga je Hainz splezal še prosto. Smer sta ocenila z deveto stopnjo, v štirih letih pa sta v njej preživela 6 dni. Posvetila sta jo spominu na avstrijska alpinista Grossrubatscherja in Mutschlehnerja, ki sta umrla na Manasluju.

(M. P.)

Priznanja plezalcem
Kakor vsako leto doslej bo komisija za športno plezanje PZS tudi letos razglasila najboljše športne plezalce in plezalke, ki so v iztekajočem letu dosegli številne odlične rezultate. Slovesna podelitev priznanj najuspešnejšim bo danes, v ponedeljek. 23. t. m., ob 17. uri v poslovnih prostorih tovarne Lek v Ljubljani, Verovškova 57.

(H. U.)

Do šest odprav na en vrh
Pakistanske oblasti še vedno izdajajo za njihove najvišje vrhove največ šest dovoljenj za vzpon na en vrh. Olajšali pa so postopek pridobivanja dovoljenj za vzpone na sedemtisočake, izdajo jih že v dveh mesecih. So pa pri poslovanju določene težave: pozna se, da ni več dolgoletnega sekretarja na ministrstvu za turizem, ki je znal prisluhniti vsem in je edini v celoti poznal poslovanje z odpravami. Za organizacijo trekingov so izdali nova pravila.

(F. S.)

Urbanova smer (8a) v Mišji peči
Mladi Ljubljančan Matjaž Jeran (16 let) je v Mišji peči ponovil Urbanovo smer (8a oz. IX+/X-). Smer predstavlja izrazit vzdržljivosten problem, saj poteka prav do roba stene in je dolga kar 35 metrov. Opremila sta jo Miha Kajzelj in Gregor Kresal, prvi pa jo je preplezal Kajzelj minulo zimo. Obetavnemu plezalcu Matjažu Jeranu, ki je uspešen tudi na tekmovanjih, pri uresničevanju načrtov pomaga tudi Sitograf.

(M. P.)

Daljša E6 SLO
Na zadnjem letošnjem sestanku komisije za evropske pešpoti Zveze gozdarskih društev Slovenije so med drugim sklenili podaljšati E6 SLO »Ciglarjeve poti od Drave do Jadrana« od Ilirske Bistrice do slovenske obale, kar je prvenstvena naloga komisije v prihodnjem letu. Priročnik o evropskih pešpoteh Pri založba Styria (Gradec, Dunaj, Köln) je iz izpod peresa dr. Roberta Wursta izšel priročnik o evropskih pešpoteh, imenovan »Auf Europas grossen Wegen« (Na evropskih velikih poteh). Avtorje v priročniku objavil med drugim vsebino, cilje in namene popotništva, predstavil Evropo s posebnim oziram na geografske posebnosti, navedel evropske regije ter značilnosti njenih večjih pokrajin s posebnim ozirom na njihovo vodno bogastvo, klimo ter rastlinski in živalski svet. V priročniku so na kratko opisane tudi vse evropske pešpoti, tiste, ki so že izpeljane in tiste, ki šele nastajajo. Avtor jih je imenoval takole: El - Od Švedske proti Apeninskemu polotoku, E2 - Od Severnega morja proti Rivieri, E3 - Od Atlantika proti Črnemu morju, E4 - Od Gibraltarja proti Peleponezu, A5 - Od Atlantika proti Jadranu, E6 - Od Baltika proti Egejskemu morju, E7 - Od Portugalske in Španije do Slovenije, E8 - Od Severnega morja do Bolgarije, E9 - Od severne Španije proti Baltiku, E10-Od Baltika proti Mediteranu, E11 -Od Severnega morja do Masurov. V Celovcu in Gradcu je priročnik že na voljo.