Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 09.09.1996

Delo, Šport: ... Slovensko - hrvaška odprava zelo uspešna na Grenlandiji

Miha Kajzelj in Igor Kalan s tremi Hrvati preplezala še nedotaknjeno steno - Zapuščeni v divjini

Slovenski alpinisti so letos preplezali dve lepi prvenstveni smeri na Grenlandiji. O prvem vzponu, ki ga je opravil Silvo Karo z dvema Angležema, smo že poročali. Drugega pa je opravila slovensko - hrvaška odprava.

NA JUGU GRENLANDIJE - Stena Igdorssuit Havn Towra je zahtevala šest dni plezanja (foto: Miha Kajzelj)

Odpravo so organizirali Hrvati. V ekipi so bili Darko Dular, Boris Čujič in Vladimir Paušič. Za četrtega člana je bil predviden Slovenec Andrej Grmovšek, vendar pa je moral zaradi poškodbe odpovedati udeležbo na odpravi. V zadnjem hipu sta se za pot na Grenlandijo odločila Miha Kajzelj (AK Vertikala) in Igor Kalan (AO Kranj).
Odprava si je za cilj izbrala še nepreplezano zahodno steno Igdorssuit Havn Towra na skrajnem jugu Grenlandije. Stena stoji uro in pol hoda od morja in je visoka 800 metrov. Spodnjo polovico stene so v štirih dneh opremili s fiksnimi vrvmi. 30. julija so začeli z odločilnim vzponom. Požimarili so po vrveh čez spodnjo polovico stene, nato pa plezali do edine police s steni, ki je bila primerna za bivak. Naslednji dan ob enih popoldne je vseh pet stalo na vrhu. Težave v 23 raztežajev dolgi smeri so ocenili VII+, A3. Večina smeri poteka v dobrem granitu, le vršni kamini so krušljivi. Z vrha so se po vrveh spustili nazaj pod steno. Med sestopom jih je zajelo poslabšanje vremena, ki je trajalo več kot teden dni.
Ko so se vrnili v bazni tabor, pa se je psihično najbolj naporen del odprave šele začel. Področje, kjer so plezali, je po morju namreč lahko dostopno iz 20 kilometrov oddaljene vasi Augpilagtoq, po kopnem pa te poti skoraj ni mogoče opraviti. Dogovorjeni so bili, da jih pride iskat čoln, vendar ga na dogovorjeni dan ni bilo, kasneje pa tudi ne. Po dvanajstih dneh čakanja jim je končno uspelo pritegniti pozornost ene redkih ladij, ki je plula mimo. Ladja »Ujarak« je pobrala dva člana odprave in ju odpeljala do civilizacije. Ko so telefonirali agenciji, ki naj bi jih prišla iskat, se je izkazalo, da so jih iskali v napačnem fjordu ... Po tej dogodivščini ni bilo težko najti imena smeri - Ujarak.
Generalna sponzorja odprave sta bila Swissair in MEA d.o.o., pomagali pa so jim še Promontana, Technosport, Viki Burger, bar Dr. Fig, Treking šport in Optika Vervega. Pri organizaciji jim je veliko pomagal tudi Dolfi Rotovnik, Slovenec, ki živi na Danskem.

(M. P.)

Gornikov svetovalec
Gorska reševalna služba Slovenije je izdala izredno ličen in poučen Gornikov svetovalec, ki bi si ga moral ogledati vsakdo, ki zahaja v gorsko naravo. Brošuro, ki je v osnovi prevod (opravil Pavle Šegula) edicije Alpin Ratgeber, ki so jo pred časom izdali avstrijski reševalci s finančno pomočjo organizacije Sicher Leben, je ena izmed najboljših med tovrstnimi deli. Dopolnil in uredil in zelo lično oblikoval jo je Albin Vengust, natisnila pa Tiskarna Gorenjski tisk iz Kranja.
V lanskem letu so postaje slovenske GRS morale organizirati kar 173 reševalnih akcij, leto poprej pa 136. Dolgoletna statistika pa je neizprosna: povprečno vsaka peta gorska nesreča se konča s smrtjo. Previdnosti ni nikdar preveč. In kdor več zna, manj tvega in se preudarneje odloča v kočljivem položaju. Zatorej: vzemite v roke Gornikov svetovalec. V njem so pregledno zbrani izsledki in neprecenljive izkušnje številnih gorniških generacij. V njej ni prepovedi; odločitve v gorah - dobre ali slabe - bodo vaše!
Gornikov svetovalec je brezplačen. Na voljo vam je pri Planinski zvezi Slovenije in njenih društvih, postajah GRS, planinskih postojankah, turističnih društvih pa tudi na šolah in še marsikje. Če ne morete ponj osebno ali če ga ne dobite, pišite in poslali vam ga bodo, samo poštne stroške boste morali kriti.

(F.S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Prve ponovitve težkih smeri
Andraž Koren in Klemen Premrl (oba AO Tržič) sta navkljub letošnjem muhastem poletju našla nekaj lepega vremena za plezanje v dolgih smereh.
Že konec maja sta opravila prvo ponovitev Nirvane (VIII, A3+) v Koglu. Za smer, ki sodi med težje tehnike v stenah nad Kamniško Bistrico, sta porabila 10 ur. Povedala sta, da si težave v Nirvani vrstijo nepretrgoma. Na mestu, ki sta ga prva plezalca ocenila z osmo stopnjo, sta si Koren in Premrl pomagala s tehniko, prosto pa sta plezala mesta v okviru sedme stopnje.
V Koritniškem Malem Mangartu sta opravila prvo ponovitev Diretissime (VII-, AO, 800 m, Bence-Podgornik l.1995). Po njunem mnenju je prosta ponovitev te smeri povsem mogoča. Ker pa je na ključnem mestu varovanje zelo slabo, sta se tam prijela za klin.
Avgusta sta odpotovala v Chamonix, vendar pa je bilo tudi tam vreme precej slabo. Edine tri dni lepega vremena sta izkoristila za smer Flagrant Deliree (ED+, VI+. A3-A4,450 m) v Gran Capucinu. Opravila sta drugo slovensko ponovitev, saj je isto smer 26. julija sam preplezal Grega Lačen (AO Črna). Tržičana sta smer preplezala čisto do vrha, tik pod njim bivakirala in se naslednji dan po vrveh spustila nazaj pod steno.

(M. P)

Koledar Iztoka Tomazina
»Redkim je dano doživeti Himalajo in skrivnostne dežele pod njo. Še manj je ljudi, ki v čarobni divjini najvišjih gora na svetu opravijo vrhunske podvige.« In ker je Iztok Tomazin eden izmed njih, se je odločil, da lepote sveta, kjer se zemlja dotika neba, predstavi širši javnosti tudi z zidnim koledarjem. Naslov Sijoče gore, motivi pa Himalaja s Karakorumom in doživetja: dogajanja med Slovensko himalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. Bili so na osemtisočaku Gašerbrumu in smučali po njegovi severni steni; pri čemer sta Čar in Tomazin opravila najzahtevnejši smuk z osemtisočakov doslej.
Koledar Sijoče gore '97 je klasičnega formata (48 cm x 33 cm) s prostorom za dotisk. 26 čudovitih barvnih reprodukcij, med katerimi ne manjka posnetkov z višine 8000 in več metrov. Posnetki so opremljeni s spremnimi besedilom in citati avtorja (iz knjig: Čo Oju - Turkizna boginja. Nebo nad Afriko, Pustolovščina v Tibetu), tekst pa bo lahko v treh jezikih, ob slovenskem še v nemškem in angleškem. Avtor obljublja da bodo upoštevali tudi vse razumne želje naročnikov, tako glede dobave kot dotiska, dostava osnovne izvedbe pa je možna takoj. Cena je 7,7 DEM v tolarski protivrednosti, veljajo pa tudi količinski popusti (do 20%). Naročila sprejema na faks 064/242-471, na naslov avtorja: Pot na Močila 21, 4294 Križe, mogoče pa je dobiti tudi prospekte z naročilnico.

(F.S.)

Evropski mladinski pokal v Škofji Loki
Na športno plezalni sceni je letos novost evropski mladinski pokal (za kategorije 14-15 let, 16-17 in 18-19 let). Dve tekmi, in sicer v Dortmundu (Nemčija) in v Ravenni (Italija), sta že za nami in na obeh so se naši mladi športni plezalci zelo dobro odrezali. V jesenskem delu tekmovanj so še tri tekme, v septembru bo tekma za evropski mladinski pokal v Škofji Loki, potem pa je na vrsti še Bern (Švica) in Praga (Češka). V Škofji Loki bo tekma za evropski mladinski pokal na umetni plezalni steni v dvorani Poden 14. in 15. t. m. Prijavljenih je približno 100 tekmovalcev iz enajstih različnih držav: Češke, Slovaške, Rusije, Ukrajine, Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske, Bolgarije, Švice in Slovenije. Organizator tekme je Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. Naša mladinska reprezentanca je zelo dobro pripravljena, tako da si tudi na domačih tleh lahko ponovno obetamo dobrih uvrstitev.

TOMO ČESEN

Plezalna šola
Plezalna šola Andreja Kokalja obvešča vse stare člane in vse, ki bi se jim radi šele pridružili, da se bodo redni treningi pričeli v ponedeljek 16.9. na umetni steni v OŠ Valentina Vodnika. Podrobnejše informacije dobite na telefonu (061) 12 52 141.

(M. P.)

Tečaj alpinističnih veščin
Izletniški odsek PD Ljubljana - Matica organizira tečaj alpinističnih veščin, ki je namenjen vsem, ki se nameravajo udeleževati zahtevnejših gorskih izletov izven markiranih poti. Začetek tečaja bo 23. 9. ob 18.45 pred trgovino Iglu na Tržaški 88. Podrobnejše informacije dobite pri Vladu Habjanu (tel. 559 666), ki bo tečaj tudi vodil.

(M. P.)

Tabor pod Mangartom
Tradicionalnega plezalnega tabora v spomin Tamari Likar in Petru Podgorniku se je letos zaradi slabe vremenske napovedi udeležilo nekoliko manj alpinistov. Vendar pa je bilo v soboto 24. 8. lepo, tako da so udeleženci preplezali tri smeri. Janko Meglič in Klemen Premrl (oba AO Tržič) sta v Mangartu opravila prvo ponovitev smeri Sanje za Slavca (VI+/V-VI, 900 m), ki jo je lani preplezal Filip Bence. V Koritniškem Malem Mangartu sta Marija Petrinec in Janez Primožič (oba AO Tržič) ponovila Raz spominov (VI/IV-V, 500 m), Jone Hribernik in Robert Poličnik (oba AO Kamnik) pa Flaminga (VI/IV-V, 650 m).

(M. P.)

Po naših stenah
Gorazd Pozvek je s Petrom Sotelškom preplezal Direktno v Štajerski Rinki. Varianto Aschenbrennerja v Travniku ter Desno in Levo v Dedcu, z Marjanom Zverom pa Zajedo Šit. Aleksander Vegelj je ponovil Levo v Dedcu, Matej Zorko in Jože Zajc pa Šarino poč. Tine Brus in Bojan Jevševar sta splezala Varinato Aschenbrennerja. Vsi omenjeni, razen Tineta Brusa (AO Logatec), so člani Posavskega AK.

(M. R)

Nova smer v Jalovcu
Andrej Markovič je z Maretom Tatičem v vzhodni steni Jalovca preplezal novo smer Dan brez noči (VII, VII/VI, 400 m, 12 h). Vzpon je opravil en dan po prihodu iz odprave v Peru. Plezala sta po počeh in zajedah ter varovala z zatiči in metulji. Nad kegljiščem je smer zelo izpostavljena in poteka v dobri skali.
Markovič je soliral še Schinkovo v Frdamanih policah in Raz Jalovca, v katerem je potegnil tudi raztežaj dolgo prvenstveno varianto. Z Gregorjem Pungartnikom pa sta ponovila Čopov steber v Triglavu.

(M. P.)

Željko Poljak: Hrvatske planine
Podnaslov najnovejšega dela dr. Željka Poljaka »Hrvatske planine« je Planinarsko-turistički vodič sa atlasom. V obsežnem vodniškem delu (13,5 cm x 22,5 cm. debel pa kar 2,5 cm), pri nastajanju katerega je sodelovala približno sto sodelavcev, je vključen še poseben dodatek s 40 strani izrezov iz planinskih in turističnih zemljevidov, tako da so uporabniku vedno pri roki.
Avtorja tudi slovenski planinski javnosti ni potrebno posebej predstavljati. Ob izrednem strokovnem delu (je zdravnik otorinolaringolog) je namreč objavil že prek 500 planinskih člankov, več temeljnih zgodovinskih del ter vrsto vodnikov, vrsto let pa tudi urednik njihovega glasila (sedaj Hrvatski planinar). Njegovo najnovejše delo pa je le nekaj izjemnega. Predstavlja namreč ves hrvaški planinski svet in ob opisih gora ter poti vsebuje tudi vrstno koristnih podatkov, od naslovov lastnikov planinskih objektov in telefonskih številk, do voznih redov ipd. Kar 540 gosto popisanih in ilustriranih strani je vsega! Seveda pa vseh podatkov o hrvaškem gorskem svetu in vsega, kar bi morda zanimalo posameznike, tudi v takem delu ne more biti,je pa navedena vsaj priporočljiva literatura. Za naše planince je ta vodnik torej kol naročen; hrvaške gore so spet vsakomur dostopne in če ne veste kam ali kako, boste v njem prav gotovo našli dovolj podatkov. Knjiga pa je tudi že na voljo v ekonomatu Planinske zveze Slovenije.

(F. S.)

Spomladanska himalajska sezona
Nepal ima datumsko točno določeno spomladansko alpinistično sezono in - Elizabeth Hawley za kronistko. Čeprav njeni pregledi torej ne zajemajo himalajskih gora Indije in Pakistana pa tudi tibetanskih gora z izjemo mejnega grebena ne, so za analiziranje dogajanj najbolj aktualni.
Za letos je zbrala osnovne podatke o 64 odpravah, ki so imele 72 ciljev; zajete niso praktično le odprave, ki se zadovolje s »trekinškimi« vrhovi. Zaznati je občutno povečanje t.i. komercialnih odprav, ki so na pobočjih Nepala celo dominirale. Kar 27 jih je bilo na obeh straneh meje (in še nepalska, ki pa je imela dovoljenje le do Južnega sedla, za čiščenje). Temu primeren je bil tudi uspeh: 20 pristopov s kar 81 udeleženci! Toda cena je (pre)visoka! Kar enajst jih je umrlo, od tega osem med sestopom z vrha! Res je prišlo do nenadne vremenskega preobrata, toda tudi krivda »tistih, ki so šli gor« je izrazita. Še nikdar se na pobočjih enega samega osemtisočaka ni zbralo toliko udeležencev alpinističnih odprav in - prav enormno veliko Šerp. Ne eni ne drugi pa v povprečju niso več tako pripravljeni kot nekdaj. In če nekdo plača tudi 60.000 in več dolarjev, da ga bodo povedli na vrh, so tudi njegove želje povsem drugačne. Neredke odprave so imele po dvakrat toliko šerp kot udeležencev, ki so jim pripravile vse - do zadnjega tabora, v katerem ni manjkalo predvsem kisika. Med odpravami oz. njih udeleženci ni bilo sodelovanja in tudi to je očitno vplivalo na število žrtev.
Drugi najbolj zaželeni cilj je bil tudi tokrat Čo Oju s 14 odpravami. 18 pristopov so opravili s skupno 63 udeleženci. Pumori si je za cilj izbralo pet odprav (vsaj dve le za preskus pripravljenosti), po štiri pa Ama Dablam, Daulagiri in Manaslu, Lotse tri ... Med odpravami jih je bilo kar nekaj iz alpinistično dokaj »eksotičnih dežel«: Latvije, Madžarske, Romunije, Srbije in Črne gore, Grčije, Indijcem so se priključili Mongoli, Novozelandcem Malezijci itd. Izstopa pa število »mednarodnih odprav«, ki so jih seveda organizirali povsem komercialno. Kar nekaj »kolekcio-narjev« (zbiralcev osemtisočakov) pa je imelo svoje zasebne odprave.
Čeprav je za resnejšo oceno še zgodaj, saj manjkajo podrobnosti, kvalitetnejših dosežkov ni bilo veliko. Ob prvenstvenem vzponu naše naveze na Ama Dablam je posebej vreden omembe vzpon ruske odprave po ozebniku med S in SV steno (prvenstven do S grebena), ki so ga zaključili s sestopom po S grebenu. Odmeven je pristop na Manaslu Carsolija, ker je s tem postal četrti, ki se je povzpel na vseh 14 samostojnih osemtisočakov. Ob tem pa je kar nekako prezrta Chantal Maudit (32), ki je edina stala na treh vrhovih, ob dveh osemtisočakih (na Lotse, kot prva ženska, in Manaslu), kar je uspelo še trem, se je povzpela tudi na Pumori (7161 m), s čemer je s pristopi na pet samostojnih osemtisočakov sedaj prva med alpinistkami, če izvzamemo že pokojno Rutkiewiczovo (ki jih je imela kar osem).

FRANCI SAVENC

Martina Čufar peta v Arcu
ARC -V italijanskem Arcu se je končal znameniti master v športnem plezanju, na katerem nastopajo samo najboljši na svetovni računalniški lestvici. Naša najboljša plezalka Martina Čufar je na tem, lahko bi rekli »plezalskem Wimbeldonu«, nastopila prvič in drugim letošnjim rezultatom dodala še en odličen mednarodni nastop. Zasedla je odlično 5. mesto in še enkrat potrdila svoj vzpon v svetovni vrh ženskega plezanja.
Razlike v seštevku obeh dni (prvi dan plezajo smer na pogled, drugi dan pa smer, za katero imajo pred tekmo na volj pol ure časa za poskušanje) so bile zelo majhne in vsaka najmanjša napaka je lahko vredna nekaj mest, sicer je pri ženskah odločal superfinale, kjer sta se pomerili Liv Sansoz in nova zvezda ženskega plezanja, še ne 16-letna Američanka Katie Broixn. Tu je z neverjetnim plezanjem zmagala mala Američanka.
Pri moških je prepričljivo zmagal Francois Lombard, drugi je bil Francois Petit, tretji pa Eli Chevieux, ki si je stopničke priplezal z odličnim drugim dnevom, ko je bil najboljši.
Rezultati ženske: 1. Broixn (ZDA), 2. Sansoz , 3. Bodet (obe Fra),5. Čufar (Slo);moški: 1. Lombard, 2. Petit (oba Fra), 3. Chevieux (Švi).

(T. Č.)


Šport ekspres
B. Počkar in Z. Petrič proti Kumbakarni

LJUBLJANA - Včeraj dopoldne je v Nepal odpotovala majhna alpinistična odprava z zahtevnim ciljem. Žiga Petrič in Bojan Počkar (oba AO Železničar) bosta poskušala preplezati vzhodno steno Vzhodne Kumbakarne (7468 m), tretji član odprave pa je zdravnica dr. Anda Perdan. Vzhodna Kumbakarna (ali Džanu) je eden najvišjih še neosvojenih vrhov na zemlji. Prvi so poskušali nanj priplezati Britanci leta 1982, vendar so odnehali že v spodnji tretjini gore. Potem sta sledila dva poskusa Bojan Počkarja in pokojnega Vanje Furlana v vzhodni steni, ki sta se obakrat v slabem vremenu končala med 7000 in 7100 metri. Leta 1993 je v steni poskušala še ena slovenska odprava, vendar sta Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik obrnila na višini 6800 metrov. Če bo vse potekalo po načrtu, naj bi Petrič in Počkar prišla na vrh nekje okrog 15. oktobra, domov pa se bosta vrnila v začetku novembra. Glavni sponzorji odprave so Slovenske Železarne, Droga, Pivovarna Laško, GIK, Krka, Gorniški klub dr. Henrik Turna in Liwel.

(M. P.)
Delo, 12. 9. 1996
 

  09.09.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti