Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Plezali smo v »kraljestvu« nomadskih Tuaregov

Železar (1988): Hoggar, pretežno gorato prostranstvo na jugu Sahare, ki po površini dvakrat presega velikost Jugoslavije, smo se 14. januarja letos odpravili štirje alpinisti iz Jesenic: Benjamin Ravnik, Klemen Volontar, Tadej Pušavec in Jože Uršej.

Pridružili pa so se nam še: Slavko Klinar iz AO Gorje, Marta Zupan in Aleš Ježek iz AO Radovljica, dva alpinista iz AO Kozjak-Maribor, alpinistična pripravnica iz Krope, brez plezalskih načrtov pa še študentka z Jesenic in novinarka iz Ljubljane. Slednja je s svojim znanjem francoščine in komunikativnostjo skrbela, da smo potovali z avtobusi od oaze do oaze praktično brez problemov, kljub veliki gneči za vozovnice. Do mesta Tamanrasseta, ki je nekaj več kot 2.000 km oddaljeno od glavnega mesta Alžirije, smo prispeli v štirih dneh, kar je za tamkajšnje razmere izredno hitro, saj vozi avtobus med mestoma Ghurdia in In Salahom vsak drugi dan, med In Salahom in Tamanrassetom pa le dvakrat tedensko. Vožnja na tej zadnji, 680 km dolgi relaciji, je bila zelo pestra, predvsem pa dobra preizkušnja za želodec. »Avtobus« je namreč posebej za vožnjo po terenu izdelana Mercedesova pošast za trideset potnikov, ki petnajst ur (če odštejemo tri polurne postanke za molitev in okrepčilu) poskakuje po puščavi.
Iz Tamanrasseta smo se z najetimi terenskimi vozili odpeljali v najvišji predel Hoggarja — Atakor, z najvišjim vrhom Takotom 2918 m, ki pa plezalsko ni zanimiv. Utaborili smo se na ravnici med gorami, ki so ponujale najlepše vzpone. Stene so do 350 m visoke, kamnita sestava pa je bila za nas nekaj povsem novega na kristalinski granitni podlogi zapečena lava, ki pa se je skoraj povsod izkazala za zelo kompaktno. Plezanje, predvsem v severni steni južnega Tekonlaga, je izreden užitek. Med plezanjem prehajaš iz zajed v kamnine in skozi preduhe spet v čudovito razčlenjene plošče. Na vrhu pa si za nameček poplačan še z brezmejnim razgledom. Razsežnosti pokrajine in popolna tišina te povsem prevzameta in prisilita k razmišljanju o naši majhnosti in minljivosti ter naših večnih zmotah. Kako povsem drugače se odvija življenje skromnih, a ponosnih nomadskih Tuaregov …

V osmih dneh smo preplezali sledeče smeri:
Saarinamu:
Severna zajeda: 120 m, IV/IV — Ježek, Klinar, Pušavec, Uršej, Volontar in Zupan
Severozahodna zajeda; 120 m. VI/V — Klinar, Ravnik, Uršej
vzhodna stena (rimska smer); 190 m, A1 — Ravnik, Simčič
zahodna stena; 150 m VI + — Ježek, Ravnik.
v Južnem Tehoulagu:
Klasična smer: V, 300 m — Klinar, Pušavec, Uršej
smer Billet Kohlmann: VI/V, 300 m, Klinar, Ravnik, Uršej
španska smer: VI/V, 300 — Ježek, Klinar, Ravnik
plošča desno od Kohlmanna: VI/V, 300 m — Klinar, Uršej
dve prvenstveni zajedi, direktno nad spodnjim delom klasične smeri: Desna zajeda 150 m VI + — Ježek, Ravnik in leva zajeda 150 m VI — Klinar, Uršej.
V severnem Tehoulagu:
Leva zajeda 200 m, V/IV — Uršej, Volontar
Desna zajeda 200 m, V/IV — Ježek, Klinar, Pušavec, Uršej, Zupan.
Clocher du Tehoulag:
Bariera Orionskega 160 m, VI, A1 — Cerinšek, Ravnik prosto VII

Po osmih dneh smo se vrnili v Tamanrasset po nove zaloge vode in hrane, naslednjega dne pa smo ponovno krenili v gore. Ježek, Klinar, Ravnik in Uršej smo se odpravili za šest dni v 350 km oddaljeni granitni masiv Garet el Djenoum, ker so bile preplezane najtežje smeri v Afriki. 400 m visoka zahodna stena »Hudičeve gore«, kot jo imenujejo domačini, je resnično velik izziv, a smo že po dveh izplezanih raztežajih ugotovili, da smo bili za plezanje previsnih peči premalo in neprimerno opremljeni. Tako smo se morali zadovoljiti le s 600 m visokim španskim grebenom, ocenjenim z VI/A0, ki jo je Ravnik splezal na prosti način in ocenil težavnost z VIII. Zaradi že prej omenjene neprimerne opremljenosti smo se predčasno vrnili nazaj v Atakor, kjer smo se pod Iharenom srečali z ostalimi člani, ki so tam že preplezali nekaj lažjih smeri, pred tem pa še dve zelo lepi klasični petici v Daondi. Naslednji dan sta Klinar in Ravnik splezala najprej smer Le Cheve-lure de Berenice — 150 m, VI, in prvenstveno Gorenjsko smer — 150 m, VII, Ježek in Uršej pa samo normalno smer v južni steni — 250 m, V/IV,III. Zelo slaba kvaliteta skale v zgornjem delu stene nas je odvrnila od nadaljnjih poskusov , misliti pa je bilo treba tudi na vrnitev.

Železar, 24. marec 1988

Jlib.si

Kategorije:
Novosti PrV VTG SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti