Železar (1973): ... VIII. zimski spominski pohod na Stol / Za uvod dvoje planinsko - alpinističnih predavanj
45 letnica triglavskega planinskega društva
Petintrideset let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, 27. Februarja 1893, so 8. januarja 1928 tudi nasledniki naših prvih planincev na Dovjem in v Mojstrani ustanovili 35. samostojno planinsko društvo, ki je bilo sedmo na Gorenjskem za Kamnikom, Radovljico, Kranjem, Jesenicami, Železniki in Tržičem.
Po ustanovitvi triglavskega planinskega društva na Dovjem in v Mojstrani so prebivalci triglavskih dolin znova zavihali rokave in z obema rokama. prijeli za delo. Uredili in oskrbovali so planinsko postojanko na Zasipniški planini v K r mi in zgradili novo kočo na Mlinca sedlu v Karavankah pod Kepo. Oskrbovali so Staničevo kočo in vzorno skrbeli za gosto mrežo planinskih poti v Triglavu in njegovi soseščini. Posebno pa so v letih po osvoboditvi hiteli z naglimi velikimi koraki v množičnost in vrhunskost.
V 45. letih obstoja Planinskega društva na Dovjem in v Mojstrani, so vzgojili in izšolali vrsto odličnih plezalcev in alpinistov, ki danes segajo po samem vrhu ne samo slovenskega, temveč tudi jugoslovanskega in celo svetovnega alpinizma. Iz njihovih vrst so izšli naši prvi zmagovalci Walkerjevega stebra v 1400 metrski severi steni Grandes Jorasses, le-ti so ukrotili obraz Sfinge v severni steni Triglava in potegnili pri nas v severozahodni steni Stenarja prvo direttissimo. Lahko bi naštevali še in še njihove uspehe v stenah in robeh.
Med njimi so odlični alpski smučarji, vsakoletni zmagovalci tradicionalnih smučarskih tekmovanj naših plezalcev in alpinistov.
Ob velikem in pomembnem delovnem in življenjskem jubileju, 45. letnici jim iskreno čestitamo k doseženim uspehom v korist in zdravo rast množičnega rekreativnega planinstva med mladino in delovnimi ljudmi ter za pomemben prispevek k razvoju plezalnega športa in alpinizma. V jubilejnem letu slovenskega planinstva in njihovem lastnem jubileju jim. želimo vso srečo in popolnega uspeha v sklopu naše prve slovenske alpinistične odprave v gore severne Amerike, v dolino Yosemite v stene El Capitan. Že letos ali vsaj v naslednjih letih pa naj bi s pomočjo planinskih društev Slovenije uresničili svoje dolgoletne želje in potrebe vseh domačih in tujih ljubiteljev in obiskovalcev Triglava in njegove soseščine, povečanje in modernizacijo že 63 let starega Aljaževega doma.
To leto naj bo tudi pobuda za ureditev ceste iz Mojstrane do severne triglavske stene in ureditev peš poti ob Bistrici mimo slapa Peričnika v Vrata. Vsem odličnim in požrtvovalnim ter sposobnim neutrudljivim gorskim reševalcem iz Dovjega in Mojstrane pa v jubilejnem letu želimo čim manj reševalnih intervencij.
VIII. zimski spominski pohod na Stol
Planinci, taborniki, člani občinskega odbora ZZB NOB, lovci in smučarji z Jesenic že osmo leto organizirajo zimski spominski pohod na najvišjih vrh zasneženih in razglednih Karavank, na Stol.
Pohod organizirajo v počastitev bitke štiridesetih prvoborcev jeseniške Cankarjeve čete 20. februarja 1942 s prek 2000 Nemci in domačimi izdajalci.
Prvi spominski zimski pohod na Stol je bil 25. februarja leta 1962, ob dvajsetletnici bitke. Prvega pohoda se je udeležilo 50 navdušenih smučarjev, tabornikov, lovcev in planincev, ki so se odločili, da na pogorišču nekdanje Prešernove koče, na najvišjem vrhu Karavank, zgrade nov planinski objekt.
Za prvim pohodom se jih je do sedaj zvrstilo z vedno večjo udeležbo že sedem. Največja udeležba pa je bila dosežena v skrajno slabem, viharnem vremenu s prek 500 ljudi iz vseh krajev, mest in delavskih središč Slovenije.
Na Jesenicah in drugih krajih jeseniške, radovljiške in tržiške občine pa so se že začele priprave za osmi spominski zimski pohod na Stol.
Pohod bo v soboto in nedeljo, dne 17. in 18. februarja 1973, v počastitev 31-letnice bitke na Stolu. Ta pohod na Stol bo veliko bolj slovesen in množičen, ker bo uvodna planinsko alpinistična prireditev ob osemdesetletnici slovenskega planinstva (1793 do 1973) in sedemdesetletnice planinstva v jeseniški občini (1903—1973).
Na pobudo občinskega odbora ZZB NOB Jesenice in alpinističnega odseka PD Jesenice so priprave že v teku in pričakujejo doslej največ jo udeležbo na vrhu zasneženega Stola.
Za uvod dvoje planinsko - alpinističnih predavanj
Na željo članov jeseniškega planinskega društva, ki v letošnjem letu stopa v svoje sedemdeseto leto in drugih ljubiteljev gora, se je planinsko društvo odločilo, da pripravi več kakovostnih predavanj in zanimivih izletov v domače in tuje gore.
Že v tem tednu in sicer danes, 12. januarja, bo ob 18. uri v veliki dvorani delavskega doma na Jesenicah predaval odličen predavatelj in mojster dokumentarne in umetniške fotografije Stane Belak-Šrauf. Le-ta je tudi naš vrhunski alpinist, vodilni član naše lanskoletne IV. himalajske alpinistične odprave na peti najvišji vrh sveta, Makalu 8470 m, izpod katerega sta se morala v višini 8300 m vrniti Janko Ažman iz Mojstrane in Matic Maležič iz Ljubljane zaradi skrajno slabega viharnega vremena in neugodnih snežnih in ledenih prilik. Stane Belak je jeseniškemu občinstvu že več let dobro poznan kot naš najboljši vrhunski plezalec in alpinist, uspešen krotilec in zmagovalec najtežjih kopnih in zasneženih ter v led vkovanih sten in vrhov ter kot odličen predavatelj.
V mesecu februarju, prav tako v petek, dne. 9 februarja, ob 18. uri, bo v istih prostorih predaval prof. Rado Kočevar z Jesenic o vzponu na streho Evrope, Mont Blanc.
Planinsko društvo Jesenice bo s svojim alpinističnim odsekom tudi pozneje nadaljevalo s ciklusom zanimivih in aktualnih predavanj v mesecu marcu in aprilu. Na ta način hoče Planinsko društvo Jesenice povečati zanimanje za planinstvo, plezalni šport in alpinizem med delovnimi ljudmi ter šolsko in delavsko mladino. Ob osemdeset letnici slovenskega planinstva in sedemdesetletnici organiziranega planinstva v jeseniški občini ima društvo v
programu pomladitev in številčno povečanje svojega članstva.
Na letošnja zanimiva in kvalitetna planinsko alpinistična predavanja organizatorji vabijo čim širši krog ljubiteljev in obiskovalcev gora ne samo z Jesenic temveč tudi iz drugih krajev bližnje in daljne okolice.
Železar, 12. januar 1973