Chic Scoott: siva eminenca kanadskega alpinizma, je preminil... - Prevedel Pavle Šegula
Hans Gmoser - Slovo legende
Chic Scott*
Hans Gmoser, siva eminenca kanadskega alpinizma, je preminil 5. julija 2006 za posledicami prometne nesreče v bližini Banffa v Kanadi. V življenju se je izogibal nepotrebnim stikom z javnostjo in bil vesel, če je lahko v miru užival v svojih dveh najljubših dejavnostih – turnem smučanju pozimi, in kolesarjenju poleti. Povedati pa velja, da je v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja položil temelje sodobnega alpinizma v Kanadi. Bil je pionir plezanja v skali, alpinizma v snegu in ledu ter odpravarstva, populariziral je turno smučanje in bil v veliki meri zaslužen za ustanovitev Kanadskega združenja gorskih vodnikov. Njegovi filmi in kasneje še helikoptersko smučanje so sloves kanadskih gora ponesli v svet.
Rodil se je 7. julija 1932 v mestu Braunau v Avstriji in odraščal v nemirnih vojnih letih. Še mlad je odkril gore; vnela se je strast, ki je gorela vse življenje. Svoje planinske veščine je razvil med plezanjem in smučanjem s prijateljem Franzom Dopfom. Leta 1951 se je z Leom Grillmairjem izselil v Kanado. Živela sta špartansko in bila sprva drvarja v bližini Whitecourta v Alberti. Kmalu pa sta se odpravila v Calgary, kjer se jima je pridružil Dopf. Povezali so se s Kanadskim planinskim klubom in pričeli odkrivati neverjetno divji kanadski gorski svet. Poleti so plezali v skalnih gorah ter splezali nove smeri na Mount Yamouska. Pozimi so prišle na vrsto ture na smučeh v bližini koče Stanley Mitchell v Little Yoho Valley pri Fieldu v Britanski Kolumbiji. Tam so praznovali svoj prvi Božič v Kanadi in vzljubili novo domovino. Hans je igral na citre, Leo pa prepeval; koča v divjini je donela od glasbe.
Številni so Hansovi planinski dosežki v petdesetih in šestdesetih letih. Omenimo na kratko zgodnja vzpona na Mount Alberto in Brussels Peak, dva izmed najtežjih vrhov v Rocky Mountains. Pozornost zbujajoč je bil vzpon po vzhodnem grebenu na Mount Logan, najvišji kanadski vrh, drugi (morda celo prvi) vzpon na Mount Blackburn na Aljaski in nova smer v severni steni Denalija (Mount McKinley), najvišjega vrha Severne Amerike. Kot smučar je opravil pionirska prečenja s smučmi v Purcell Mountains in grebensko prečenje Rocky Mountains od prelaza Kicking Horse do Columbia Icefield.
Bil je ikona mladih kanadskih plezalcev in turnih smučarjev. Navdihnil je kar nekaj rodov novopečenih planincev. V revijo Canadian Alpine Journal je pisal idealistično navdahnjene članke. Ušesom mladih, ki so se ozirali za drugačnim življenskim stilom, so bili kot glasba. »Kaj naj bi storili? Se bahali? Se poskušali pobiti? – Želeli smo spet zajeti in vdihavati življenje. Upirali smo se životarjenju, v kakršno je bilo zabredlo človeštvo. Upirali smo se življenju, polnemu popačenih vrednot, obstoju v katerem sodijo človeka po velikosti njegove dnevne sobe in po količini kroma na njegovem avtomobilu. Tu pa smo spet postali mi sami: preprosti in čisti. Prijatelji v gorah.«
Zares se je uveljavil šele kot gorski vodnik. Začel je z vodenjem smučarskih tur za Erlinga Stroma in Lizzie Rummel v bližini Mount Assiniboine leta 1953. Lizzie je postala njegova tesna prijateljica in zaupnica, tako kot Fred Pessl, eden njegovih prvih varovancev. Hans ni nikoli pozabil prvih prijateljev, katere je našel v gorah. Podpirali so ga, ko je potreboval pomoč, on pa jim je zaupanje mnogotero povrnil. Svoje zgodnje prijatelje in podpornike je v kasnejših letih gostil v »tednu domotožja«, ko jih je povabil v svojo kočo v Pogorju Bugaboo, da mu delajo družbo pri helikopterskem smučanju.
Leta 1957 je ustanovil vodniško združenje Rocky Mountains Guides Ltd. Čez poletje je vodil plezalce, njegova poslastica pa so bili zimski tedni smučanja na Mount Assiniboine, prevalu Rogers Pass in, seveda, v njegovi priljubljeni koči Stanley Mitschel v Little Yoho Valley. Od leta 1957 do 1967 je posnel 10 plezalskih in smučarskih filmov s katerimi je obšel vso Severno Ameriko od Aljaske do Kalifornije ter vzhodno od Montreala in New Yorka.
Bilo je leto, ko je imel na dnevnem redu 53 predavanj ter samo v Detroitu, očaral 2500 poslušalcev.
Hans je svoje filme oplemenitil z romantičnimi pripovedmi, ki so vznemirjale in navdihovale poslušalce. V Milwaukeju je kritik v nekem časopisu zapisal: »S pripovedjo med predvajanjem filma nam je g. Gmoser dal več kot razvedrilo; to je bila, mirno rečeno, filozofska lekcija.« Bil je nadarjen pripovedovalec, pravzaprav pesnik. V Canadian Alpine Journalu je zapisal: »navsezadnje pomeni smučanje hitro in prosto popotovanje; svobodno romanje prek dežele, pokrite s snežno odejo. Biti vezan na eno samo pobočje, goro in žičnico je lahko udobno, vendar nas to oropa največjega zadovoljstva, ki ga lahko da smučanje – potovati prek širne zimske pokrajine, slediti miku vrhov, ki vabijo na obzorju in biti teden dni ali morda le nekaj ur sam v čistem, skrivnostnem okolju.«
Kakorkoli je Hans ljubil tradicionalno turno smučanje z izhodiščem v majhnih kočah v divjini, pa je danes znan kot oče helikopterskega smučanja. Leta 1965 je vodil svoja prva dva komercialna heliski tedna v pogorju Bugaboo, blizu Radiuma v Britanski Kolumbiji. Njegova vsklajenost s časom je bila izvrstna: bilo je na začetku pohoda sodobnih helikopterjev. Leta 1968 so odprli razkošno kočo Bugaboo, ki je vabila kliente iz višjih krogov Severne Amerike in Evrope. Njegovo vodniško združenje iz Skalnatega pogorja se je preimenovalo v Canadian Mountain Holidays (CMH) s 500 zaposlenimi in vrsto koč po vsej Britanski Kolumbiji.
Bil je, da tako rečemo, o pravem času na pravem mestu, bil pa je tudi pravi mož za ta posel. Razvil je helikoptersko smučanje, ki je bilo močno povezano s tradicionalnimi skupnostmi gorskih vodnikov in plezalcev. Vselej se je zavedal, da je helikoptersko smučanje dejavnost, ki poteka v divjini. Pisal je: »Naš prvi cilj je, da gostom omogočimo varno in poučno doživetje proste narave. Želimo, da jim bo udobno in da se bodo v naših kočah počutili domače. V naših kočah ne maramo elektronskega hrušča in slik, ki se nam v življenju vsiljujejo povsod drugod. Vemo, da smo vsiljivci v enem od poslednjih preostalih velikih naravnih območij in zato prosimo goste, da skupaj z nami spoštujejo svetost, tišino in značaj teh čudežev narave, ki nam jih je dano doživeti.«
Hans je bil tudi ustanovni član Združenja kanadskih gorskih vodnikov in njegov prvi tehnični predsednik. Ves čas svojega udejstvovanja se je zelo zanimal za repevanje vodniške problematike ter bil vrsto let častni predsednik združenja. Njegova pionirska prizadevanja za alpinizem, turno smučanje in helikoptersko smučanje so rodila dejavnost, v kateri je danes zaposlenih na stotine vodnikov in tisoči pomožnega osebja.
Ob vseh navedenih imenitnih dosežkih je bil preprosto omembe vreden mož, ki je spodbujal zvestobo in bil mnogim vdan prijatelj vse življenje. Bil je človek, ki je, kot pravi neka pesem Rudyarda Kiplinga, »sposoben hoditi s kralji, hkrati pa ne izgubiti stika z vsakdanjostjo«. Med Hansovimi prijatelji in klienti so bili kanadski premier Pierre Trudeau, katerega je vodil na stolpu Bugaboo Spire, španski kralj ter norveški kralj in kraljica. Medtem pa, ko je vodil CMH je verjetno vedel za ime vsakega gosta, ki je smučal v okolici njegovih koč in za vsakega člana osebja, ki je zanj skrbel.
Med smučanjem pri koči Stanley Mitchell se je seznanil z Margareto MacGougan, s katero sta se poročila leta 1966 in vsa leta živela v isti skromni hiši na Harvie Heights blizu mesta Canmore. Imela sta sinova Conrada in Robsona in dva vnuka. Sin Robson gre kot smučarski vodnik po sledeh svojega očeta.
V teku življenja so Hansa pogosto počastili. Alpine Club of Canada in Mednarodna federacija združenj gorskih vodnikov sta mu podelila častno članstvo, Thomson Rivers University pa častni doktorat. Vpisan je na številnih častnih seznamih v Kanadi in ZDA, prejel je nagrade festivala planinskega filma v Banffu, nenazadnje tudi državni »Red Kanade«, priznanja za dosežke v turizmu in druga odličja. Sam je o svojem delu in življenju menil takole: »Če se ozrem na minula leta moram reči, da sem imel dobro in zanimivo življenje. Dano mi je bilo doživeti gore, dan mi je bil poslovni uspeh. Kaj naj si še želim?«
S Hansom Gmoserjem je minilo veliko, zanimivo in zelo ustvarjalno obdobje v gorah zahodne Kanade.
Prevedel Pavle Šegula
* Objavo sta breplačno odobrila avtor Chic Scott in uredništvo revije Avalanche.ca. Zahvaljujemo se njima in združenju
Canadian Avalanche Association.