Pavle Šegula: knjigi je avtor Bruno Jelk dal podnaslov ein Leben für die Bergrettung
ALARM NA MATTERHORNU
Bruno Jelk: življenje za reševanje v gorah
Marca 2006 je izšla knjiga:
Alarm am Matterhorn s podnaslovom Bruno Jelk:
ein Leben für die Bergrettung. Večje švicarske založbe niso prisluhnile želji, da bi snov, v kateri je zajeto tudi Jelkovo 25-letno uspešno vodenje gorskega reševanja v Zermattu predstavili širši javnosti. Bruno in pisec knjige, Roger Gauderon, zavoljo tega nista vrgla puške v koruzo. Prepričana, »
da bo ta knjiga vzbudila zanimanje tudi v neplaninskih krogih ter, da bodo napete zgodbe o Zermattu, alpinizmu in reševanju pa o trekingih v daljnjih visokih gorstvih in deželah večnega ledu naletele na dober odziv« sta v (samo)založbi »Matterhorn Verlag«, napisala knjigo in nam jo ponudila v branje.
V poglavju Vse o knjigi zvemo, da ima 7 poglavij, 172 strani in 731 fotografij. Vsebinsko je nadvse bogata. Zelo zanimiva snov je pisana v reportažnem slogu. Osnova so dokumentarni podatki, spominske beležke in zapisniki iz arhiva postaje Rettung Zermatt, vtisi tovarišev, zahvale preživelih in svojcev preminulih. Zajet je čas od Whymperjevega vzpona, omenjeni so pionirji reševanja z letali, v glavnem pa sodobno reševanje s helikopterji. Pripovedi so popestrene s fotografijami, zgodbami o reševanjih v gorah in drugod, sklenejo pa se z gorami, ljudmi in vzponi v Himalaji, Andih ter z življenjem v lednih prostranstvih Antarktike.
V poglavju Moje življenje spoznavamo življenjsko pot Bruna Jelka, otroka revne pastirske družine, ki se je s trdim delom na planini Riggisalp nad Črnim jezerom kalil v uspešnega smučarja, alpinista, carinika, odločnega gorskega reševalca, iznajdljivega snovalca naprav in postopkov reševanja. Že desetleten je samostojno pasel in vodil živino, delal kot kosec, stregel na žičnicah, opravljal gradbena dela, miniral skale na smučiščih, prevažal tovore, se naučil upravljati avto in druge koristne veščine, raznašal pošto, tekmoval na smučeh, osvajal znanje iz prve pomoči, proženja snežnih plazov, reševanja v gorah, reševanja iz plazov in letalskega reševanja, se v redkih prostih urah v družbi z vrstniki znal tudi poveseliti, zaigrati na harmoniko. Odslužil je vojsko, se 22-leten zaposlil pri Carini z delom v operativi: v mejnih, predvsem hribovskih postojankah. Preganjal je tihotapce, kot izšolan varnostnik spremljal letala Swissair. Priložnostno je šolal kadre carinske službe, se leta 1971 poročil in kot vodja carinske izpostave l. 1972 za stalno naselil v Zermattu. Že tedaj je občasno po potrebi sodeloval z gorskimi reševalci, ki jih je od leta 1978 vodil njegov prijatelj Réne Arnold, s katerim sta bila enakega mnenja o marsičem, kar bi bilo treba izboljšati.
V poglavju Zermatt in Matterhorn zvemo, da je Zermatt, kamor vsakih 20 minut pripelje vlak iz Täscha, tretja največja švicarska občina z 200 km² gozdov, starinsko arhitekturo in podeželskim življenjskim slogom brez nadležnega zasebnega avtomobilskega prometa. Kakor je kraj starosveten, ima na pretek žičnic, vlečnic, zobato železnico in skozi vse leto cvetoč turizem. Najimenitnejša točka je Matterhorn, ki privabi največ obiskovalcev. Na njem se je od l. 1864 do 2005 smrtno ponesrečilo 522 alpinistov, od tega 210 v obdobju 1981-2005. Reševalno postajo v Zermatu je leta 1903 ustanovil SAC, vodili pa so jo Hermann Seiler (29 let), Gottfried Perren (28 let), Hermann Petrig (17 let), René Arnold (2 leti) in po l. 1981 Bruno Jelk. Prvotni klasiki so po 2. svetovni vojni sledila sodobnejša oprema in postopki, po letu 1977 pa se je s hitrimi koraki uveljavilo letalsko reševanje s helikopterji.
V poglavju Reševanje v gorah zvemo, kako je Jelk po smrti Renéja postal vodja reševanja v Zermattu. Na predlog gorskih vodnikov in sekcije SAC v Zermattu pa tudi ob podpori neposredno nadrejenih je vodstvo Švicarske carine odobrilo Jelku, da leto dni poskusno vodi delo Rettung Zermatt. Bruno je l. 1981 krajši čas carinik in vodja Rettung Zermatt. Posadka mu zaupa; vedno je pri stvari, vedno zgled kot prvi med enakimi, upošteva mnenje sodelavcev, povezava z AIR Zermatt teče kot še nikoli. Če ni opreme, jo nabavi ali – če treba – iznajde in poskrbi za izdelavo! Nič čudnega, da že kmalu postane samo reševalec.
Veliko je padcev v ozke ledeniške razpoke, iz katerih je rešitev zelo težavna. Problem bistveno zmanjšata Brunov trinožnik in izboljšani postopek za osvoboditev zagozdene žrtve iz objema ledu z dleti in pnevmatskim kladivom. Za reševanje ponesrečencev pod previsi izdela teleskopsko palico, pogrunta priročnejša nosila ter postopke in pripomočke za reševanje z žičnic. Za organizirano iskanje avtomobilov v plazu uporabi Försterjevo sondo, posameznike išče z iskalnikom Reko, ki reagira na večino stvari, ki jih imajo pri sebi.
Alfa in omega reševanja pa je za Bruna helikopter z vitlom in/ali dolgo vrvjo (long-line), ki leti tudi ponoči in se ne boji vsake megle. Za vse to so potrebni univerzalni reševalci, pa tudi meceni, ki jih zna navdušiti in pridobiti za sodelovanje.
Zgledov z lahkih in težkih reševanj je na pretek, med drugim tudi dramatična akcija reševalcev iz Zermata za pomoč prizadetim med neurjem v Wallisu. Knjiga je pravi učbenik, iz katerega se da naučiti marsikaj.
Univerzalnost alpinistov in reševalcev iz Jelkovega okolja se izkaže tudi z opisom trekingov in odprav v Himalajo, Ande in Antarktiko kjer dobro pripravljeni osvojijo osemtisočaka Manaslu in Lotse šar, v živo potipajo nekaj vrhov Južne Amerike ter spoznajo svet večnega ledu, kjer Bruno na Južni Georgiji s štirimi sopotniki opravi tudi 60 kilometrov prečenja bele divjine po sledeh Shackletona.
Alarm na Matterhornu je odlična knjiga, ki vabi bralca, da jo vedno znova vzame v roko. Posvečena je neštetim zanimivim temam, ki se jim lahko posvetimo tudi ločeno, posamič. Vsaka ima rep in glavo, odveč ni nobena. Zahtevna vsebina nas morda kdaj utruja, nikakor pa se je ne naveličamo. Bilo bi imenitno, če bi nekoč postala dostopna vsakemu našemu gorskemu reševalcu.
Pripravil Pavle Šegula