Dnevnik (1987), feljton (1) - Srečo Rehberger: Čez tri celine do desete stopnje
V zadnjih letih se je pri nas poleg običajnega alpinizma močno razmahnilo tudi športno plezanje, ki postaja vedno bolj priljubljeno. V tej zvrsti sta se doslej pri nas najbolj uveljavila Srečo Rehberger, 25, iz Preddvora pri Kranju, ki je avtor našega novega feljtona in Tadej Slabe. Prvega je širša javnost bolje spoznala lani, ko je bil neposreden televizijski prenos prostega plezanja v Ospu. Z izrednimi vzponi doma in v tujini se je prebil v širši svetovni vrh. Več o njegovih začetkih, uspehih in mestu med najboljšimi športnimi plezalci na svetu boste lahko brali v tem podlistku. V njem opisuje podvige v domačih stenah v Dolžanovi soteski, Paklenici, stenah Marjana pri Splitu ter plezanje v Italiji, Nemčiji, ZDA in Avstraliji ter svoje poglede na prosto športno plezanje in alpinizem nasploh.
Svete stene na Marjanu
Naše zime so mrzle in prav malo je sten, kjer se da v tem času vsaj trenirati. Vsako novo odkritje je zlata vredno in z Metodom Škarjo iz Mengša sva si precej obetala, ko sva se v začetku februarja peljala proti Splitu. Upanje, da bova iz mrzle zime prišla v dalmatinsko pomlad, se je izjalovilo. Ko smo se s splitskima prijateljema po ozki zasneženi cesti peljali v kočo pod Kozjakom, smo še vedno mislili, da bo, za te kraje sicer neobičajen sneg, hitro pobralo. Vendar smo pri pastirju Nikoli in njegovih kozah ostali kar štiri dni. Pred desetimi leti je zapustil mestno življenje, ko mu je zdravnik odkrito povedal, da za njegovo bolezen ni zdravila in mu prisodil še največ pol leta življenja. Nikola pa si je malo pod Kozjakovimi vrhovi zgradil kolibo, priskrbel koze ter pridno nabiral trave in rožice po pobočjih in grebenih. Očitno so mu prav te in zdrav zrak pripomogli, da je zdaj trden kot malokateri šestdesetletnik. Če se spomnim, kako so dišali njegovi čaji in z zelišči obogatena žganja, se mi to sploh ne zdi čudno.
Ko se je le nekoliko ogrelo, sneg na Kozjaku pa je ostal, sva se z Metodom preselila v mesto in poskusila srečo v nižjih stenah na Marjanu. Za slovo je Nikola zaklal enega svojih kozličkov, povabil še nekaj prijateljev in gostija je, po dalmatinski navadi, trajala ves dan ...
Marjan leži v zahodnem delu Splita in je pravi naravni okras mesta, poln bujnega sredozemskega rastja. Malo pod vrhom hriba je dolga veriga sten, sicer ne visokih, a na nekaterih mestih gladkih in navpičnih. Cedre, agave in kaktusi pod njimi, lep borov gozd na vrhu in topel pogled na morsko obalo, jim dajejo svojstven pečat.
Športno - prosto plezanje
Številne razlage pri nas, kaj prosto plezanje pravzaprav je, postajajo že kar malo smešne. To je čisto navadno plezanje po skali, z rokami in nogami, tako kot si vsakdo plezanje tudi predstavlja. Dodatne komentarje bi prej zaslužilo tehnično plezanje, kjer gre za napredovanje po klinih in podobnih pripomočkih, ki se nameščajo v skalne razpoke. Potrebno je pojasniti le varovanje pri prostem plezanju in pravila igre.
Obstajata dva osnovna načina varovanja: v Evropi prevladuje apnenec in težke smeri v tovrstni kamenini potekajo po gladkih stenah brez razpok. Tu se varuje s klini svedrovci, ki so praviloma 100-odstotno zanesljivi in se predhodno zabijejo po smeri, razdalja med njimi znaša večinoma okoli dva metra, odvisno od težav. V Ameriki prevladuje granit in se največ pleza po počeh (vertikalne razpoke), kjer je možno zatikati zatiče in »friende«. Le-ti se morajo nameščati med plezanjem. Oba načina se povsod na svetu prepletata in dopolnjujeta.
Kot smo rekli, pleza se po skali, vrv se vpenja v kline le za varovanje. Če plezalec pade, se mora spustiti nazaj na tla in celotno smer ponovno plezati prosto, vrv pa lahko ostane v tistem klinu, do katerega je prišel v predhodnem poskusu. Seveda ga varujoči s to vrvjo ne sme vleči. Mislim, da je vse skupaj dovolj enostavno in res ne gre več izgubljati besed o tem, kaj je prosto plezanje.
V alpinizmu pogosto prihaja do tveganih situacij, v prostem plezanju le poredko. Tehnika gibanja in moč sta, tako kot povsod v športu, osnovni gibali. Moto je: varno in čim težje. Zato prosto plezanje imenujejo tudi športno plezanje.
Srečo Rehberger