Delo, Šport: ... Uspešno na začetku zimske sezone
Prva zimska vzpona po Viktoriji v Draškem vrhu in Florjančičevem stebru
KRANJ - Letošnjo zimsko sezono sta bila že kar takoj na začetku opravljena dva pomembna vzpona, prvi v Kamniških, drugi v Julijskih Alpah. Silvo Babič in Marko Lukič (oba AO TAM) sta v severni steni Škarij začela v ponedeljek, 21. t. m. in isti dan tudi končala. Kot prva sta pozimi preplezala Florjančičev steber, ki poteka ob stebru in po ploščah levo od smeri bratov Golob. Sicer je bila to šele 4. ponovitev nasploh, povrh vsega pa sta jo preplezala prosto. Razmere so bile namreč zelo ugodne, le ponekod je plezanje oviral primrznjen sneg. Ocena za prosto ponovitev je VI+, gre pa za vseskozi enakomerne težave, ponekod je tudi slabo varovanje. V smeri sta Babič in Lukič 15 klinom in trem svedrovcem dodala še pet svojih klinov. Za boljšo primerjavo; smer je kot celota zahtevnejša od JLA v Šitah. Oba sta se spustila po smeri nazaj in uredila spuste za dve 50 m vrvi. Za prvo zimsko ponovitev Florjančičevega stebra je bilo potrebnih 8 ur.
Blaž Jereb in Aleš Ježek, oba člana AO Radovljica, pa sta plezala v torek, 22. t. m. Vstopila sta v 600 metrov visoko severno steno Velikega Draškega vrha in sicer v smer Viktorija, katero sta pred dobrimi desetimi leti prva plezala Belak in Kunaver. V ugodnih razmerah sta jo preplezala v 12 urah in tudi tu gre za prvo zimsko ponovitev. Prve 4 raztežaje sta preplezala v derezah, osrednji del, kjer je najtežje (6 raztežajev) pa sta lahko plezala v plezalnikih, saj je bilo dokaj toplo. Zgoraj sta se potem morala ponovno preobuti v čevlje in za izstop, kjer sta imela še nekaj dela z opastjo, so bile potrebne še dereze. Za Jereba je bil to že tretji poskus. Z različnima soplezalcema je v prejšnjih dveh poskusih, v zimi 83/84 in 84/85, zaradi slabega vremena moral obrniti. Viktorija, ki ima sicer že kar nekaj poletnih ponovitev, je ocenjena VI/IV-V, A0. Nasploh so bile razmere v stenah nad Krmo ugodne in npr. smer Dolar – Kilar - Vavken, kjer sta opazila dva plezalca, je bila skoraj popolnoma kopna. Ob takšnih pogojih tako lahko v prihodnjih dneh pričakujemo še težje zimske vzpone.
TOMO ČESEN
Športno plezanje
Za konec novembra sta Igor Kalan (AO Kranj) in Bojan Počkar (AO Železničar) na pogled preplezala Stezo mojstrov (VII+), z rdečo piko pa potem še Shodoth (VII+/VIII-) ter Santano in Ananass. Zadnji dve sta imeli sicer oceno VIII-, vendar gre za znatno manjše težave in nekateri najboljši predlagajo VII.
V Vipavi pa sta Počkar in Robi Jamnik (AO Ravne) z rdečo piko splezala Travo Sv. Lucije (VIII-), Jamnik pa je na enak način preplezal še Milko (VII+/VIII-).
Guček spet odličen - v Preobrazbi
Drugo ponovitev Preobrazbe v Mišji peči ima od sobote, 19. t. m. dalje Vili Guček (AO Trbovlje). Pod steno je bil že trikrat. Prvič se je s smerjo seznanil, drugič mu je dvakrat spodletelo in v soboto je uspel splezati smer z rdečo piko v tretjem poskusu. Vsem težavam se je pridružila tudi voda, saj je bila smer precej mokra. Tako je od kapnikov v prvi strehi kar teklo, pa tudi pod drugo streho je bilo precej mokro. Tudi Guček je mnenja (kot sta to povedala pred njima Rehberger in Ravhekar), da gre pri Preobrazbi (IX+) za tipično vzdržljivostni problem v zelo previsni steni. Kljub previsnosti pa je dvakrat mogoče počivati - nad prvo streho in pred zadnjo ploščo.
T.Č.
Prvi solo vzpon Super Couloirja
Michel Duteurtre je v noči od 28. na 29. april letos opravil prvi solo vzpon v Super Couloirju v južni steni Grandes Jorasses. Gre za izredno zahtevno ledne smer, kjer so ekstremne težave zgoščene v 300 metrih. Vendar to še ni vse, kar je letošnjo sezono opravil Duteurtre, pravzaprav novo ime za širšo javnost. V severni steni Druja je 14. septembra sam ponovil Smer vodnikov, ki poteka levo od Niše. 16. in 17. septembra pa je splezal še smer Divine Providence v isti steni, smer, ki je delo Gabarroua in Marsignyja iz leta 1984.
V SZ ploščah The Peigne do VIII+
Michel Piola in Pascal Strappazzon sta dokončala vzpon po smeri Le Mol Os a Moelle, ki jo je Piola začel že leta 1985 skupaj s Piere-Alain Steinerjem. Poteka med smerema Conduite 444 in Passe Mongole in je dolga 200 metrov. Gre za sedem raztežajev precej težkega plezanja, pet od sedmih raztežajev pa je ocenjenih od 6c do 7a+ (od VII+ do VIII+).
K2 letos neosvojen
Končna poročila o letošnji sezoni so povsem drugačna od lanskih. Na drugi najvišji vrh, na K2 (8611 m) letos ni stopil nihče. Še najvišje je prišla baskovska odprava, ki je obrnila pri 8300 metrih. Kot smo že poročali, tudi na ostalih vrhovih ni bilo kaj dosti bolje. Španci so imeli v načrtu osvojiti Srednji vrh Broad Peaka, vendar so zaradi izredno nevarnih razmer med sedlom in Srednjim vrhom svoj načrt spremenili. Vendar jim zaradi globokega snega ni uspelo splezati tudi na glavni vrh. 29. avgusta sta dva člana obrnila na predvrhu, 8030 metrov visoko. Na Gašerbrumu II sta med drugimi uspeli tudi dve alpinistki iz Nove Zelandije. Carol McDermott in Lydia Bradey sta prvi ženski iz te države, ki sta splezali na vrh višji od 8000 metrov. Lydia Bradey, čudežna ženska novozelandskega plezanja, ima tako sedaj po vrsti izredno zahtevnih smeri povsod po svetu tudi osemtisočak - vzpon, ki si ga je vedno želela.
Pierru Beghinu spet ni uspelo na Everestu
Letošnjo jesen se je priključil osemčlanski španski odpravi, vsi skupaj pa so poskušali preplezati severno steno. Spodnji del so plezali po Hornbeinovem ozebniku. Iz tabora IV na višini 7900 metrov so 4. septembra Barcenas, Beghin, Fraga in Garrido krenili na zadnji naskok. Pri 8400 metrih sta Barcenas in Fraga odnehala, ostala dva pa sta nadaljevala po ozebniku v smeri proti zahodnem grebenu, kjer sta morala na 8700 metrih odnehati. Globok sneg ju je samo 150 metrov pod vrhom prisilil, da sta se morala sprijazniti s porazom. Za Beghina je to že drugi neuspel poskus, da bi s te strani priplezal na Everest.
Novice o odpravi pod vodstvom znanega angleškega alpinista Douga Scotta so skope. Poročila navajajo, da so sicer začeli plezanje po severo –severozahodnem grebenu, toda neustaljene vremenske razmere so bile vzrok, da so morali prenehati s plezanjem. Predvsem je bilo veliko snega.
Poljaki v Lotseju odnehali
Potem ko je plaz pokopal pod sabo njihovega zdravnika, so plezanje sicer nadaljevali. Kljub izrednim naporom pa so na koncu vendarle morali odnehati. Lotse ostaja še vedno nepreplezan (južna stena) in tako med največjimi himalajskimi problemi.
Tudi v sosednjem Lotse Šaru so bili tragični dogodki. Španci so 27. septembra izgubili štiri alpiniste. Po taboru IV (7350 m) je četverica nameravala postaviti naslednji tabor 500 metrov višje. Z njimi je bazni tabor izgubil radijsko zvezo in po iskanju so nekaj dni kasneje našli dva alpinista spodaj na ledeniku, na višini 6500 metrov.
Sovjeti so poslali vabilo za Pamir
Kot vsako leto v njem ponujajo plezanje na razne sedemtisočake v njihovem Pamirju. Interesenti (vodje posameznih skupin) naj se prijavijo na KOTG pri PZS do 10. januarja 1988, tako da bo Komisija za odprave v tuja gorstva lahko pravočasno posredovala prijavo naprej.
Mt. Everest še vedno najvišji vrh
Natančnejše meritve so pokazale, da je Everest višji za 24 m, K2 pa za 5 m
KRANJ - Letošnjo jesen so Italijani pod vodstvom profesorja Ardita Desia organizirali odpravo, ki naj bi s pomočjo najnovejše tehnike izmerila višino Mt. Everesta in K2. Rezultati kažejo, da je Everest še vedno najvišji vrh na svetu, še točneje - izmerili so mu celo 24 m več kot doslej, pri K2 pa so instrumenti pokazali 5 m višjo višino od doslej priznane.
Lanskoletne meritve Američanov, ki so objavili novico, da naj bi bil K2 najvišji, so bile pravzaprav vzrok, da so se Italijani lotili merjenja obeh. Profesor Desio bi morda bil celo vesel, če bi se ameriška merjenja potrdila, saj je bil prav on leta 1928 član odprave, ki je takrat zaman naskakovala K2, leta 1954 pa je bil vodja italijanske odprave, ki je takrat prvič stopila na ta drugi najvišji vrh.
Istočasno so izmerili tudi višine nekaterih drugih vrhov. Broad Peak naj bi bil višji za 13 metrov, torej 8060 m, Gašerbrum IV pa je višji za 4 metre.
Seveda bodo ta najnovejša merjenja s tem pa tudi potrditev doslej veljavnega vrstnega reda, naletela na ugoden odmev v alpinističnem svetu. Nove višine bodo, upajmo tako, potrjene prihodnje leto, ko bodo Američani ponovili letošnje meritve. Večina zlobno dodaja, da izgleda, da je Mars tisto najbližje mesto, kjer naj bi morda bila gora višja od Mont Everesta.
TOMO ČESEN
Z izkušnjami iz pretekle sezone v novo zimo
LJUBLJANA - Od letošnjega zasedanja Mednarodne komisije za reševanje v gorah so minili trije meseci, tu je nova zima, ki se je v Julijskih in Kamniških Alpah že vgnezdila in je ne bo konec pred poletjem.
Na srečanju v Megevu v Franciji smo delegati podkomisije za plazove z zadovoljstvom ugotovili, da je zima 1986-1987 terjala skoraj polovico manj smrtnih žrtev kot leto dni poprej. Na sporedu so bile še razne druge teme, problemi in vprašanja s čimer bi vas radi seznanili.
Zasedanju je prisostvovalo 13 predstavnikov, delegatov Anglije, Avstrije, ČSSR, Francije, Italije z Južno Tirolsko, Jugoslavije, Liechtensteina, Norveške, Poljske, Španije, Švice, ZR Nemčije in ZDA. Italijo, ki se je uradno izognila srečanju, je zastopal vodja GRS iz Južne Tirolske.
Osnovno pozornost smo seveda posvetili nesrečam v plazovih. Razen tega, da smo se vzradostili občutnega zmanjšanja števila smrtnih nesreč, smo ugotovili tudi to, da čedalje več delegatov poroča tudi o nesrečah, ki so sicer povzročile zasutje ljudi, niso pa terjale smrtnih žrtev. Ti podatki so izredno pomembni za analizo nesreč in preventivno delo.
Zbrani podatki kažejo naslednjo podobo: Predsednik podkomisije, dr. F. Valla iz Francije ugotavlja, da je na 10.000 turnih dni ena smrtna nesreča, statistika pa je zelo pomanjkljiva; z izjemo podatkov iz Švice so tudi tehnični podatki o plazu zelo pičli. Spet in spet ugotavljamo, da bo potrebnih več informacij, če naj se izboljša preventiva.
Četudi pri nas ni veliko možnosti, da bi si gorniki in smučarji nabavili lavinske žolne, navajamo pregled aparatov, ki jih ta hip ponuja evropsko tržišče: Ortovox (ZRN), Pieps DF (Avstrija), VS 67 (Švica) in ARVA 4000 (Francija). To so pripomočki, ki omogočajo, da nas sopotniki ali reševalci hitreje najdejo v plazu. Tistim petičnejšim gornikom in smučarjem, ki jih vodijo v tuje gore, priporočamo, da si žolno nabavijo in se tako vsaj malo zavarujejo za primer nesreče v plazu. Nasprotno pa podkomisija ne priporoča nikomur razen GRS, da bi si omislil drage tehnične naprave tipa RECCO, LAWINO in druge oziroma opozarja, da so to lahko trenutno samo pripomočki za organizirano reševanje na organiziranih smučiščih.
Kar zadeva sporno bajalico, je odpor malce popustil in ji tudi kritične institucije dopuščajo možnosti, seveda potem, ko bo metoda preverjena in bomo vedeli, kako deluje.
Ob razmeroma velikem številu pripomočkov za iskanje: lavinskih sondah in žolnah, se pojavlja tudi vprašanje kakovosti. Četudi imajo proizvajalci točna napotila, zahteva podkomisija za plazove IKAR uvedbo zaščitnega oziroma kakovostnega znaka, ki mora upoštevati predloge vseh delegacij.
Priprava šestjezičnega slovarja pojmov o snegu, ledu in plazovih napreduje. Lahko upamo, da bo pripomoček na voljo že koncem leta 1988 ali vsaj leta 1989. Namenjen je študentom, strokovnjakom, ki imajo pri delu opravka s snegom in plazovi ter v ta namen uporabljajo tujo literaturo. Da bi olajšala izdajo slovarčka, je Zveza vodnih skupnosti Slovenije že konec leta 1986 odobrila GRS dotacijo.
PAVLE ŠEGULA
60 let PD Dovje - Mojstrana
MOJSTRANA - V tem prijetnem kraju ob vhodu v Triglavsko pogorje bodo januarja prihodnje leto planinci slavili 60-letni jubilej. Zgodovina društva je neločljivo povezana z bogato planinsko dejavnostjo v Mojstrani in na Dovjem, pa tudi širšimi slovenskimi in jugoslovanskimi prizadevanji za razmah planinstva v okolici našega najvišjega vrha Triglava.
Uspešno delo društva plemenitijo dejanja najbolj vnetih planinskih delavcev, ki jim ni žal prostega časa za tisoč velikih in majhnih opravil, ki jih je treba postoriti. Vsako poletno sezono prizadevno skrbijo za eno najbolj priljubljenih in obiskanih planinskih postojank, Aljažev dom v Vratih. Najbolj opazen dosežek v zgodovini društva je ureditev Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, ki si jo sedaj z zanimanjem vsako leto ogleda več tisoč planincev in drugih ljubiteljev gora.
Pri društvu so aktivni alpinisti, vse bolj smele korake pa delajo tudi z mladimi, ki jih z izleti in drugimi akcijami vključujejo v svoje vrste. Posebno mesto zavzema postaja GRS, saj so njeni člani izurjeni za najzahtevnejša reševanja v triglavskem pogorju.
Ob jubileju pripravljajo zanimiv in pester program. 29. decembra bo predavanje o plezanju v gorah Amerike. V okviru predstavljanja dejavnosti društva bo zanimivo tudi predavanje o delovanju postaje GRS, ki bo v torek, 5. januarja. Vsa predavanja bodo spremljana z barvnimi diapozitivi in filmi, na sporedu pa bodo v navedenih dneh ob 18. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem.
Slavnostna akademija ob 60-letnici društva pa bo v petek, 8. januarja, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem.
JANKO RABIČ