Delo, Šport: ... Svetovni pokal plezalcev Erbesfieldovi in Legrandu
S finalom v Birminghamu so končali letošnjo sezono na umetnih stenah - Med našimi sta uvrščena Grom in Lukančičeva - Leta 93 bo 12 tekmovanj
BIRMINGHAM - Pred dnevi je bilo v Angliji šesto in zadnje letošnje tekmovanje za svetovni pokal v športnem plezanju. Petinštirideset žensk in enainštirideset moških iz sedemnajstih držav je tri dni merilo svoje moči na umetni steni, postavljeni v National Indoor Arena.
Presenečenja so si v moški konkurenci sledila drugo za drugim. Že tretji polfinalni izpad svetovnega prvaka in favorita vseh tekmovanj, Francoisa Legranda, je znamenje za močan padec njegove forme. Želja po zmagi na vseh letošnjih tekmah za svetovni pokal, mu je namreč po vodi splavala že v Niirnbergu. Tudi po peti tekmi drugouvrščeni v svetovnem pokalu, Japonec Hirayama, je v Angliji pristal nizko - na sedemnajstem mestu. V finalu pa je blestel J. B. Tribout in zasluženo zmagal.
OSVOJILA SVETOVNI POKAL - Američanka Robyn Erbesfield v steni
Poleg stalne peterice najboljših plezalk na svetu se je tokrat v finale uvrstila Nemka Marietta Uhden, prva letošnja zmaga v pokalu pa je končno pripadla Lynn Hill.
Rezultati: moški - 1. Tribout (FRA) 2. Petit (FRA), 3. Chevieux (SVI) in Zardini (ITA), 5. Coroller (FRA), 6. Kostermeier (NEM), 7. Albrand (FRA), 8. Arocena (ŠPA),... 37.-39. Grom (SLO); ženske - 1. Hill (ZDA), 2. Patissier (FRA), 3. 1 Good (ŠVI), 4. Erbesfield | (ZDA) in Raybaud (ZDA), 6. Uhden (NEM),... 41.-43. Lukančič (SLO).
Skupna razvrstitev za svetovni pokal '92: moški: 1. Legrand (FRA)/381, 2. Zardini (ITA)/ 292, 3. Tribout (FRA)/265, 4. Hirayama (JAP)/258, 5. Finkel (NEM)/249, 6. Chevieux (ŠVI) in Petit (FRA)/228, 8. Koster-meier (NEM)/213, 9. Arocena (ŠPA)/189,10. Glowacz (NEM)/ 174,... 62. Grom (SLO)/3 točke; ženske - 1. Erbesfieldr (ZDA)/440, 2. Patissier (FRA)/ 400, 3. Hill (ZDA)/375,4. Goodî (ŠVIJ/370, 5. Raybaud (FRA)/, 259, 6. Iovane (ITA)/215, 7. Ibanez (ŠPA)/214, 8. Richer (FRA)/190, 9. Uhden (NEM)/ 183, 10. Bless(ŠVI)/137… 36. Lukančič (SLO)/24 točk.
Za leto 1993 organizator svetovnega pokala CEC UIAA načrtuje devet tekmovanj, svetovno prvenstvom dva »mastersa«.
NUŠA ROMIH
ALPINISTIČNE NOVICE
Bo dovolj ledu?
Organizatorji prvega uradnega tekmovanja v plezanju v ledu AO Bohinj sporočajo, da imajo težave s pripravo tekmovališča. Tekma za Pokal Bohinj naj bi bila predvidoma v soboto 2. januarja 1993 ob Bohinjskem jezeru Pod Skalco. Če ledu ne bo dovolj, bodo tekmo prestavili in to sporočili po radiu v petek 1. 1. 1993.
(F. S.)
Poljski poskusi na Gašerbrumu in Manasluju
Krzysztof Wielicki (Klub Wysokogörski Katowice) je letos spomladi in jeseni vodil dve mednarodni odpravi. Prva je bila na Gašerbrum I, člani pa so bili Barbara Shelonzek, Erol Altay (oba ZDA), Gerhard Schnass (Nemčija), Marco Bianci, Paolo Bernascone, Giorgio Passino, Kurt Walde (vsi iz Italije), Mariusz Spruta, Lech Korniszewski in Ryszard Walecki. V bližini so kampirali samo še Američani pod Gašerbrumom IV. Maja je bilo v baznem taboru še veliko snega, vreme pa zelo nestabilno. Sledili so Messnerjevi smeri in do konca junija prišli do višine 7.200 m, kjer so zaradi nevarnosti opustili plezanje. Med odpravo pa se jim je pripetila še smrtna nesreča. Pod prvim baznim taborom je snežna plošča zadela Waldeja in Bernasconeja in slednjega pogubila. Med odpravo si je Wielicki ogledal neugoden ekološki položaj v Karakorumu (najslabši je na ledeniku Baltoro), ki ga povzročajo odprave, najpogosteje pa pakistanske vojaške enote in ugotovil, da bi čistilna akcija sama ne bila težka, če bi jo le komu uspelo organizirati.
Druga odprava je bila jeseni na Manaslu. Njeni člani so bili: Sylvia Drnovška, Barbara Stocka, Krzystof Pankiewicz, Mariusz Sprutta, Krzystof Wielicki (vsi Poljaki), Marco Bianchi, Christian Kuntner, Mario Corradini (Italijani), Jordanka Dimitrova, Borislav Dimitrov (Bolgari) in Sven Vermeiren iz Belgije. Bazni tabor so postavili 12. septembra in 28. septembra so Wielicki, Kuntner in Bianchi iz drugega tabora na višini 6.600 m dosegli vrh po normalni poti.
Pozneje pa se je tudi nad to odpravo znesla nesreča: 2. oktobra so Dmowska, Sprutta in Vermeiren postavljali tretji tabor, pri čemer je Sylvia Dmowska zdrsnila in padla osemsto metrov globoko. Naslednji dan se je pri sestopu ponesrečil še Vermeiren.
Nekaj dni pred poljsko-italijanskim vzponom so člani korejske odprave zatrjevali, da so dosegli vrh. Wielicki in dva Italijana so šli pozneje za njihovo sledjo, ki pa se je končala le na predvrhu.
(AB)
Razpis za odpravo K 2
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je organizator odprave na drugi najvišji vrh sveta, 8611 m visoki K2 v Karakorumu. Odprava gre na pot predvidoma 10. maja 1993 in bo trajala 90 dni. Njen cilj je vzpon na vrh po dveh smereh: preko zahodne stene v alpskem stilu in preko grebena Abruzzi v klasičnem ekspedicijskem stilu. Odprava bo predvidoma štela 8 članov, vključno z vodjo in zdravnikom.
Komisija za odprave zbira prijave za omenjeno odpravo Prijave naj bodo v doslej običajni obliki s podatki o alpinistični aktivnosti v zadnjih dveh letih in najvišjo višino, ki jo je kandidat dosegel, ter priloženim osebnim listom.
Prijave je potrebno poslati na naslov:
Planinska zveza Slovenije, Komisija za odprave v tuja gorstva (za k 2), 61000 Ljubljana, Dvoržakova9, (fax. 061/122-1407. najkasneje do 10. januarja 1993.
Andrej Štremfelj Marko Prezelj
Očitno sta Andrej Štremfelj in Marko Prezelj kar se da uglašena naveza, saj sta drugega za drugim lani in letos v Himalaji dosegla velika alpinistična uspeha, odmevni dejanji, ki ju priznava ves alpinistični svet. Lani je njun vzpon po Slovenski smeri na jugozahodni greben Južnega vrha Kangačendzenge obveljal za največji dosežek leta v Himalaji, areni svetovnega alpinizma, dejanje trajne vrednosti, ki ga poznavalci primerjajo z največjim športnim dosežkom - zlato kolajno na olimpijskih igrah avtorja prvenstvenih smeri v Alpah in Himalaji, osvajalca mednarodne lovorike Zlati cepin.
Letos sta se Štremfelj in Prezelj spet skupaj odpravila novim himalajskim doživetjem naproti. In spet se je ta neustavljivi duet vrnil domov s trajno lovoriko: vzponom na 7181 m alpinist visoki še neosvojeni Menlungtse prek prav tako deviške jugovzhodne stene, dejanje pa sta izvedla v čistem alpskem slogu. Sama ocenjujeta, da je njuna najnovejša himalajskaprvenstvena smer težja od Slovenske na Čo Oju, primerja pa se lahko s Slovenskim stebrom na Šiša Pangmi.
Čeprav je Andrej Štremfelj dosegel prvi odmeven uspeh že leta 1977, ko je z Nejcem Zaplotnikom preplezal prvenstveno smer na Gašerbrun I tedaj ko Marko Prezelj še ni niti dobro vedel, kaj je alpinizem, sta se plezalsko lepo ujela. Čeprav živita različni življenji, saj je Štremfelj poročen in oče dveh otrok, Prezelj pa študent in samski.
Lani sta za Slovensko smer na Južni vrh Kangčendzenge dobila najvišje alpinistično priznanje zlati cepin, ki ga za največje dosežke podeljuje francoska revija Montagnes Magazine glasno pa bo zagotovo odmeval tudi letošnji Menlungtse, morda še bolj v svetu kot doma. Andrej Štremfelj meni, da so vrhovi pod osem tisoč metri pri nas vse premalo cenjeni, vsekakor jim pripisuje več pomena mednarodna alpinistična javnost.
(Delo, ALMANAH - 92)
Ugodnosti in popusti za planince po novem
Planinska zveza Slovenije uvaja štiri vrste članstva - Nova članska izkaznica in koledar akcij
LJUBLJANA — Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je za leto 1993 sprejel novosti glede članstva v planinskih društvih, uvedli pa bodo tudi novo člansko izkaznico in nekatere ugodnosti in popuste za člane. Novosti je vodstvo PZS predstavilo na tiskovni konferenci pred iztekom leta.
Po novem bodo imele planinske organizacije štiri vrste članov: redne člane A, B in C ter donatorje (D). Za vsako kategorijo so različne članarine, s tem pa tudi ugodnosti. Medtem ko je član A in B lahko vsakdo, ki plača ustrezno članarino, so redni člani C lahko le mladi planinci do 18. leta in redni študentje do 25. leta, člani D - donatorji pa so lahko posamezniki, podjetja, organizacije in ustanove, ki so bistveno prispevali k materialnemu položaju planinske organizacije; to članstvo podeljuje upravni odbor planinskega društva.
Člani A, ki bodo plačali prispevek za PZS 1800 SIT, priporočilo celotne članarine za PD pa je 2100 SIT, imajo največ ugodnosti: 50 odstotkov višje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju, 25-odstotni popust pri naročnini Planinskega vestnika, 50-odstotni popust za koledar, brezplačen koledar akcij PZS, brezplačne storitve planinske knjižnice, zavarovanje reševanja v evropskih gorah, popust pri prenočevanju v planinskih postojankah. Člani B (310 SIT) i C (125 SIT) pa imajo nezgodno zavarovanje in zagotovljen popust pri preno-čevanju v planinskih postojankah. Vsi planinci, ki so starejši od 70 let, pri članstvu B lahko uveljavljajo še 40-odstotni popust, medtem ko imajo otroci, če sta oba starša člana PD, 50-odstotni popust pri članarini C.
Planinska zveza Slovenije je predstavila tudi koledar akcij ZE prihodnje leto, ki obsega seznam planinskih postojank v Sloveniji sezam poti, obvezne točke Slovenske planinske poti in kontrolne točke Razširjene slovenske poti. Kole dar akcij PZS, ki ima nekaj več ko 70 strani, bo zvest spremljevalec planincev na njihovih turah v prihodnjem letu. Nastal je v sodelovanju s planinskimi društvi, zajema p prireditve, ki presegajo zgolj loka ne okvire.
(J. D.)(30/12-92)